Svoje navedbe o uničevanju levice je Uroš Jauševec pojasnil z besedami, da na primer v Veliki Britaniji, ko kaže, da bodo laburisti izgubili volitve, ne pride neki magični rešitelj z novo stranko, prav tako se kaj takega ne dogaja v drugih razvitih zahodnih demokracijah. Nasprotno pa so v Romuniji, Bolgariji in nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah poznani primeri, ko so na mesto etabliranih strank stopili populisti, demagogi. Jauševec se sicer strinja, da politične stranke delajo napake, a se sprašuje, ali to že upravičuje, da skuša nekdo na tak način vstopiti v politični prostor. Še zlasti nekdo, ki je že stokrat dejal, da ne bo kandidiral. Poleg tega glavni tajnik SD ocenjuje, da Janković proti Janši ne more zmagati, bo pa pobiral glasove etabliranim strankam.
Več: Dnevnik
Tanja Lesničar Pučko: To, kar v zadnjih tednih manifestira SD, pa je agonija vsega, njenega političnega profila in najbolj žalostnih osebnostnih lastnosti njenih članov. Zdaj, ko upanja ni več in so živci popustili, brez sramu zlivajo gnojnico drug po drugem, po odpadnikih v lastnih vrstah, po novih imenih, ki skušajo stopiti na politični parket, do katerega kot da imajo ekskluzivno ustavno pravico, vsi drugi pa, kot je ob obetu Jankovićeve kandidature ugotovil glavni tajnik stranke, prihajajo le “uničit levico” …
Revček, o kateri levici le govori, kaj bi se tu še dalo uničit? Tako se pod nekdanjo podobo dobrohotnega SD možička, ki je rad demokratično prepuščal družinici odločitev za nedeljski izlet (ker se ga sam nikoli ni udeležil), zdaj kaže čudno zadrt, nerealiziran in napadalen tip, ki sploh ne ve, kaj hoče. Ker ne ve, kaj je. Ker bi bil levičar v salonarjih in z bleščečim avtom v garaži, ker bi bil levičar tako, da bi se v vladi šel neoliberalizem, na tiskovnih konferencah pa socialno demokracijo, ker bi se šel trajnostni razvoj tako, da je parlamentarni kuhinji zagotovil eko zelenjavo, medtem pa nadaljeval s tempiranjem finančno-okoljske bombe, imenovane TEŠ6.
….
K temu je, zaradi poštenosti, treba dodati še tretjega krivca: medije. Tudi ti imajo radi močne, tudi tem se je dolga leta zdelo, da so predvolilne kampanje le tisto, kar si ima povedati peščica favoritov, prekaljenih mačkov, ob katerih so vsi ostali delovali nebogljeno, neuko, nespretno. Danes je trenutek, ko moramo tudi novinarji resno vzeti svoje naloge: zagotoviti glas tistim, ki jih je težje slišati, ločiti programe od spretne retorike, razkrinkati puhloglavi, polakiran PR in dati priložnost konstruktivnim idejam.
Več: Dnevnik
