Digitalna agenda v Sloveniji

0

Evropska komisija je maja predstavila Digitalno agendo za Evropo, ki naj bi močno prispevala h gospodarski rasti EU, koristi digitalne dobe pa naj bi uživala celotna družba. Digitalna agenda je prva od sedmih najvidnejših pobud v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Slovenski posvet, o maja predstavljeni evropski Digitalni agendi, je potekal v Centru Evropa 23. julija v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in v sodelovanju z Generalnim direktoratom Evropske komisije za informacijsko družbo.

Sedem prednostnih področij Agende. Agenda določa sedem prednostnih področij ukrepanja: 1.vzpostavitev enotnega digitalnega trga, 2.izboljšanje interoperabilnosti, 3.povečanje zaupanja v internet in okrepitev internetne varnosti, 4.občutno povečanje hitrosti spletnega dostopa, 5.povečanje naložb v raziskave in razvoj, 6.širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter 7.uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za odziv na družbene izzive, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Agenda naj bi na primer prispevala k poenostavitvi elektronskega plačevanja in izdajanja računov ter močno spodbudila uporabo telemedicine in energetsko učinkovitih tehnologij razsvetljave. Komisija v digitalni agendi predlaga 100 nadaljnjih ukrepov (od tega 31 zakonodajnih) na naštetih področjih.

Za polovico rasti produktivnosti v Evropi zaslužne IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije). Večina trgov držav članic je postala konkurenčnejših, vendar so to še vedno le nacionalni trgi. Poleg tega pa so med državami članicami velike razlike v konkurenčnosti. Evropski telekomunikacijski sektor je sicer dobro prestal finančno krizo leta 2009 (nična rast v primerjavi s 4,2-odstotnim gospodarskim upadom v EU), vendar je za njegovo nadaljnjo rast bistveno dosledno izvajanje obstoječih predpisov ter naložbe v inovativne storitve.

V zadnjih petnajstih letih so bile za polovico rasti produktivnosti v Evropi zaslužne informacijske in komunikacijske tehnologije, ta trend pa se bo verjetno še okrepil. Sektor IKT je direktno odgovoren za 5% evropskega BDP, z tržnim deležem 660 milijard € letno. Dodatno prispeva še precej več k splošni rasti produktivnosti in sicer 20% direktno preko IKT sektorja in 30% preko IKT naložb.

Nekoč voda in železnice, v bodoče širokopasovne povezave. V davnini so gradili mesta in središča tam, kjer je bila voda. Naslednja faza v razvoju je bila ta, da so mesta in središča gradili tam, kamor je pripeljal vlak. Za bodočnost velja, da bodo središča tam, kjer bo na voljo širokopasovni dostop do interneta. Prav zato Digitalna agenda v ospredje postavlja širokopasovne povezave in storitve preko širokopasovnih povezav.

Ciljna hitrost internetnih povezav za leto 2020 je najmanj 30 Mbps za vse evropske državljane, polovica evropskih gospodinjstev pa naj bi do takrat imela internetne priključke s hitrostjo najmanj 100 Mbps. Danes je v Evropi le 1 odstotek hitrih optičnih povezav v primerjavi z 12 odstotki na Japonskem in 15 odstotki v Južni Koreji.

Okrepitev zaupanja in varnosti. Evropejci ne bodo sprejeli tehnologij, ki jim ne zaupajo. Do spletnih storitev morajo dostopati sproščeno in varno. To se lahko delno zagotovi z bolj usklajenim evropskim odzivom na spletne napade in s poostrenimi pravili za zaščito osebnih podatkov. Možno bi bilo od spletnih operaterjev zahtevati, da svoje uporabnike obveščajo o kršitvah varnosti v zvezi z osebnimi podatki.

Državljanom je treba omogočiti dostop do čezmejnih komercialnih storitev in storitev na področju kulture. Spletne trge v EU še zmeraj ločujejo ovire, ki otežujejo dostop do vseevropskih telekomunikacijskih storitev ter digitalnih storitev in vsebin. V EU je na primer prenos glasbe štirikrat manjši kot v ZDA zaradi pomanjkanja zakonitih ponudb in razdrobljenosti trgov. Komisija namerava odpreti dostop do zakonitih spletnih vsebin s poenostavitvijo prenosa avtorskih pravic, upravljanja teh pravic in čezmejnega izdajanja licenc.

Spodbujanje raziskav in naložb saj imamo od tega koristi vsi. Evropa mora nameniti več sredstev raziskavam in razvoju ter zagotoviti, da se bodo najboljše zamisli uresničile na trgu. Cilj agende je tudi spodbuditi zasebne naložbe z evropskimi programi regionalnega financiranja ter povečati sredstva za raziskave na ravni EU. Le tako bo Evropa kos konkurenci ali jo celo presegla. Naložbe EU v raziskave na področju IKT so več kot dvakrat manjše od ameriških (37 milijard EUR v primerjavi z 88 milijardami EUR leta 2007).

Koristi od digitalne dobe in razvoja IKT imamo v končni fazi vsi potrošniki. Zaradi pavšalnih ponudb in hitrejših širokopasovnih povezav so se cene internetnih priključkov leta 2009 znižale. Potrošniki EU so v letu 2009 za telefonski pogovor v mobilnem omrežju plačali 7 % manj kot leto poprej, pri čemer se je povprečna cena na minuto znižala s 14 na 13 centov. Potrošniki so lahko tudi hitreje zamenjali ponudnika in obdržali isto klicno številko. V povprečju je bila takšna zamenjava v letu 2009 izvedena v 4,1 dnevu pri mobilni telefoniji in v 6,5 dneh pri stacionarni telefoniji v primerjavi z 8,5 dnevi oziroma 7,5 dnevi leto prej.

Tudi v Sloveniji za večjo dostopnost širokopasovnih povezav. Nikolaj Simič, generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo, je v zvezi z gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij dejal, da si bo Slovenija v naslednji finančni perspektivi EU prizadevala pridobiti še 200 do 250 milijonov evrov novih strukturnih sredstev, saj bi za popolno pokritost Slovenije potrebovali še okrog 400 do 500 milijonov evrov. V izgradnjo odprtih širokopasovnih omrežij v Sloveniji je sicer v tem trenutku vloženih okrog 45 milijonov evrov sredstev iz državnega in bruseljskega proračuna, z letošnjim, 9. julija objavljenim razpisom, je v ta namen dodanih še 37 milijonov evrov, k temu pa je treba prišteti še dodatnih 25 milijonov evrov zasebnih sredstev.

Ob tem je Simič opozoril, da je v zadnjem letu in pol opaziti močan upad investicij v gradnjo širokopasovnih, predvsem optičnih omrežij, med drugim zaradi posledic gospodarske krize in drastičnega zmanjšanja prihodkov z naslova teh omrežij. Zato so omenjena javna sredstva in napori za javno-zasebna partnerstva toliko  pomembnejši. Pri tem je ključnega pomena tudi ustrezna cena zakupa širokopasovnih, predvsem optičnih dostopovnih omrežij. Previsoka cena zakupa pomeni zmanjšanje možnosti za delovanje alternativnih ponudnikov, prenizka cena pa zmanjšanje interesa vlagateljev za gradnjo omrežij. Simič je še dodal, da naj bi do prve polovice prihodnjega leta v Sloveniji pripravili Nacionalni program informacijske družbe. Do maja 2011 naj bi začel veljati tudi novela zakona o elektronskih komunikacijah, v kateri bodo skušali opredeliti širokopasovna omrežja kot univerzalno storitev.