Novo šolsko leto … O vplivih sodobnih digitalnih tehnologij na celostni razvoj otrok se v zadnjem času preliva veliko (e-)črnila. Izpostavljajo se negativni vplivi, ki jih imajo ti mediji na socialni razvoj otrok: namesto neposrednega stika in navezovanja živih odnosov ter soočanja z realnimi stiskami, ki jih le ti prinašajo, ostane večina doživljanja ujetega v virtualno resničnost. Sodobne tehnologije omejujejo gibalno-motorični razvoj otrok. In posledice? Otrokom peša sposobnost koncentracije, slabi njihova vztrajnost, napolnjuje jih z občutki relativnosti in nemoči. Posebna pozornost je namenjena vzgojnim vidikom uporabe sodobnih tehnologij, na primer: Kako naj starši zagotovijo otrokom varno rabo interneta? Prepoved uporabe računalnika ali pametnega telefona postaja ena od najpogostejših vzgojnih kazni. Namesto vzgoje za odgovornost prepovedujemo za omejeno obdobje nekaj, kar je konec koncev otrokom vseskozi dosegljivo …
Po dvajsetih letih sem lani znova pristal na – »ulici«, ko sem sodeloval v projektu uličnega dela Preventivni mozaik Posavja. Skrajne situacije življenja so vedno neke vrste lakmus: pokažejo na razsežnost resničnosti, ki se je navadno v »normalnem« življenju zavemo šele čez nekaj časa. Na »ulici« se jasno vidi, kakšno ključno spremembo so v življenje in doživljanje mladih vnesli sodobna IT tehnologija in družbena omrežja, v katera so mladi vpeti. Če smo se pred 20 leti pri projektu Skala spraševali, kako vzgojno delovati med mladimi, ki smo jih srečevali na ulici, smo se med izvajanjem projekta v Krškem in okolici spraševali dvoje: kako mlade sploh odlepiti od monitorjev in jih privabiti ven, »na ulico«, in kako tistim, ki na ulici so, ponuditi nekaj, kar jih bo v tistem trenutku pritegnilo bolj od pametnih telefonov.
A pustimo mlade. Kar veliko predavam učiteljem. V zadnjem letu se na seminarjih dogaja, da so redni udeleženci izobraževanj tudi pametni telefoni, računalniki, tablice. Brskanje po e-napravah je postala stalnica. Po zaključku nekega seminarja sem govoril z ravnateljico. Rekla je, da se ji podobno dogaja na pedagoških konferencah in da je, tako kot otrokom v šoli, tudi učiteljem prepovedala uporabo telefonov med konferenco (!). Da ne bo nesporazuma, ne gre samo za učitelje, gre za negativni vzorec uporabe digitalnih tehnologij, ki ga nehote ali nevede prevzemamo tudi odrasli. Gre za vprašanje, kaj nam je v danem trenutku pomembno, čemu dajemo prednost, pozornost. V knjigi Digitalna demenca Manfred Spitzer pravi: »Digitalni mediji delujejo proti sposobnosti samonadzora in zato sprožajo stres … Izguba samonadzora je bistveni sprožilec stresa.« Gre za kakovost življenja, in, kot je rekel papež Pavel VI., za zgled: »Besede mikajo, zgledi vlečejo!«
