Dežela praznih obljub

12

korupcija solstvoPred časom, še dosti prej, preden se je pokazala globina in dolgoletna vkoreninjenost korupcije pri nas, mi je prijatelj pojasnil, kako razume korupcijo v visokem šolstvu. Profesorji se pritožujejo, je pravil, da študentje čedalje manj znajo in da niso motivirani za študij, vsaj ne tako, kot se ti profesorji spominjajo, da so bili motivirani oni sami, ko so začeli univerzitetni študij. Se pravi, da iščeš literaturo po knjižnicah, si jo izposojaš iz tujine, skrivaš redke knjige pred neposvečenimi, skratka imaš znanje za nekaj dragocenega in za nekaj, kar te bo opremilo za življenje in te postavilo nad druge ljudi. Ko torej berejo pisne naloge svojih študentov, ti nekdanji marljivi študentje, zdaj profesorji, nekaj časa vijejo roke in zavijajo z očmi, se zgražajo nad nizkim znanjem slovenščine in pravopisa in nato… jih vprašam, reče prijatelj, ali sploh kdo pri njih izdela letnik. Vsi, mu dobrohotno odprejo oči profesorji, saj so vendar naše plače odvisne od tega, koliko študentov imamo in koliko jih izdela letnik. No, to je pa čista korupcija, jim zabrusi moj prijatelj, medtem ko ga oni gledajo nejeverno, ker ne vedo, ali misli resno, in si nato najbrž tudi o njem mislijo svoje. Vsekakor bodo v bodoče bolj previdni, ko se bodo pritoževali čez študente. So ljudje, si bodo rekli, ki razumejo, da ne moreš zastaviti svoje plače za višji nivo znanja študentov, in so ljudje, kot je moj prijatelj, ki tega nočejo razumeti in trdijo, da je znižanje kriterijev znanja zaradi upanja na to, da obdržiš svoje službe, korupcija.

V luči vseh nedavnih razkritij, za katere se lahko samo čudimo, zakaj celih dvajset let ni bilo o njih nič slišati, in v luči bolj ali manj utemeljenih obtožb o korupciji bi se zdaj lahko vprašali, ali je za korupcijo sploh potrebno, da nekdo izreče obljubo o protiuslugi. Mislim, da je iz zgornje zgodbe vsakomur jasno, da to sploh ni potrebno. Saj študentje ne rečejo profesorjem, naj jim pogledajo skozi prste, ker bodo v nasprotnem izgubili službo, pa tudi profesorji ne rečejo študentom, naj se le vpišejo na njihovo fakulteto, ker bodo oni poskrbeli, da bodo kljub nedelu zanesljivo diplomirali. To ujemanje interesov teče kot namazano brez ene same besede ali obljube, kar seveda pomeni, da ni mogoče nikogar prijeti za besedo ali celo obtožiti. Ali pa kogarkoli. Predstavljajte si to čudo, da nekdo spodi iz službe celo falango profesorjev, ker je ugotovil, da so zadnjih dvajset let dajali podpovprečnim študentom nadpovprečne ocene in tako uničili ugled fakultete. Brž ko je večinsko mnenje pri nas enkrat pristalo na to, da je popuščanje pri ocenah normalno, da je normalno tudi, ko vzameš v službo prijateljevega sina in zamenjaš pol vodilnih kadrov po politični pripadnosti, smo postali vsi soudeleženci korupcije. In ko smo po malem krivi vsi, se tudi velike ribe počutijo manj krive in manj patološke. Ampak če smo iskreni, je tako ravnanje kljub vsemu bolno in izjemno škodljivo. Ljudem namreč sporoča in postavlja kot merilo ter zgled neko zelo zgrešeno in popačeno podobo o življenju, uspehu, lastni učinkovitosti in naporu: kar šteje, ni trud niti sposobnost niti vztrajnost, niti iskrenost, ampak potuhnjeno sprenevedanje in slepomišenje, skrito za izgovor, da mora človek pač od nečesa živeti. Ampak to preprosto ni res. Človek ne more živeti od sprenevedanja in ždenja v napol laži.

Ob tem pomislim, da je nekaj podobnega veljalo že v prejšnjem režimu, kjer naj bi se med delavci in oblastjo razvilo naslednje nenapisano ujemanje interesov. Delavci naj bi si rekli: Nikoli nas ne morete tako malo plačati, kolikor lahko mi malo delamo. In tako so mirno posedali in se ob tem zgražali nad sistemom. Ne rečem, da si s takim govorjenjem niso tudi dajali duška in sprostili nekaj upravičene jeze in frustracije zoper nedemokratični režim. Toda poglejmo še, kakšna je bila druga plat tega tihega pakta. Kajti na drugi strani so imeli svojo računico najbrž tudi ljudje na oblasti. Ti so si lahko mislili: Nikoli nas ne morete tako malo spoštovati, kolikor malo lahko mi naredimo za vas. No, pa naj še kdo reče, da gre tu za ujemanje interesov. Kakšnih le? Gre za ujemanje dveh cinizmov, ki nista nič drugega kot dve obliki pasivne agresije in prikritega sovraštva. To si je potrebno najbrž večkrat ponoviti: siva ekonomija ali korupcija, vsaj taka, kot je pri nas, ni spodrsljaj posameznika, ampak tihi sporazum večine, da svojega nezadovoljstva, besa in sovraštva ne bomo izrekli, ampak potihem spremenili v dejanja, ki so navidez družbeno bolj sprejemljiva. Si lahko predstavljate, kako globoko mora sovražiti svoje sodržavljane in ljudi na sploh nekdo, ki jim ukrade na primer milijon evrov? Temu se ne reče samo pohlep, priložnost, niša, slabi zakoni, klientelizem, pajdaški kapitalizem, ne, ne, to so samo olepšave in manj boleči izrazi za trdo in kruto resnico, gre za sovraštvo do soljudi, globok dvom vase in v sposobnost iskrenega sožitja med ljudmi.

Kdor namerno slabo opravlja svoje delo, ker si s tem zagotovi protiuslugo, recimo več naročil ali več prodaje, bi v normalnih okoliščinah izgubil delo ali kupce. Zakaj bi plačevali slabo delo? Vsi globoko v sebi vemo, da s podpiranjem slabega dela ne delamo usluge delavcu, ampak ga samo zazibljemo v navidez varno prepričanje, da dela dobro in da glede na okoliščine od njega ne pričakujemo nič drugega, kot to, kar je naredil, seveda slabo. Tisto, kar mu s tem obljubljamo, je samo to, da ga bomo tolerirali, dokler se bo tudi on sprenevedal, ko bo moral odgovoriti na vprašanje, ali smo zanj dobro poskrbeli in ali res živi v »najboljšem sistemu na svetu«. In kaj obljubljamo mladim generacijam, če jim podarjamo ocene? Obljubljamo jim, da od njih ne bomo nikoli ničesar pričakovali! Nobene samostojne pobude, drznosti, ustvarjalnosti, drugačnosti, skratka, nič, kar mi že ne vemo, znamo in delamo. S sovraštvom.

Dr. Tomaž Erzar je sodelavec in soustanovitelj Študijsko-raziskovalnega centra za družino v Ljubljani, ki skupaj z ustanovo Memores za leto 2015 pripravlja niz dogodkov in dejavnosti v zvezi z obeleženjem sedemdesetletnice konca druge svetovne vojne pod skupnim imenom “Resnica in sočutje 1945-2015”.

Foto: Flickr

12 KOMENTARJI

  1. Najslabše je, če gre za korupcijo v izobraževanju, ki vzgaja usmerja človeka za življenje.

    Najmanj korupcije je na deželi. To potrjuje tudi Deželna banka, ki je naša edina zdrava banka, ki se ponaša, da ni dajala korupcijskih kreditov. Vlagatelji oziroma partnerji te banke so kmetje.

    Kmetje, ki so čuvarji narodnih, kulturnih in verskih vrednot.

    Po njih se zgledujmo!

  2. No, potem ti “uspešni” diplomiranci lahko postanejo raznorazni šefi, bognedaj ministri ali še kaj več, brez racionalnosti, širine, inteligentnosti, smisla za dejanskost in resnico (ki bi se morala izkazati pri izpitih). Dezorientirani, prestrašeni pred konkurenco (ogroženi in sovražni), nesposobni česa drugega kot represije – konec koncev lahko krojijo tudi usodo univerze. Ja, profesorji, vaše delo seže dlje od plače.

  3. Spoštovani g. Erzar! Saj razumem, kaj ste želeli povedati in s tem bi se dalo tudi strinjati, pred leti, ko je bilo financiranje po “glavarini”. Danes dobijo fakultete – kolikor vem – denar na program in ne na prehodnost oziroma število diplom, tako da ni več “potreb”, če mi dovolite ta sarkazem, da bi kdorkoli tako ravnal. Pa tudi prej ni bilo tako kar počez, številni profesorji so obdržali zahtevani nivo znanja, navsezadnje je osip zlasti iz prvega v drugi letnik bil in je še zelo velik, še posebej na tehničnih fakultetah. Je pa res, da magisteriji tipa “bratušek” in podobni mečejo slabo luč na kandidate še bolj pa na mentorje in seveda posledično na univerzo.

  4. Čestitke in pohvale avtorju.
    Lepo razloženo, da je temelj sistemske korupcije nepomirjeno sovraštvo. Zato je tako pomembno, da najprej pokopljemo vse mrtve in rehabilitiramo njihovo dostojanstvo. Prej tudi najboljši ekonomski ukrepi ne bodo mogli učinkovati oziroma itak sploh ne bodo mogli biti sprejeti.

    • Možno tudi to … temelj sistemske korupcije je nepomirjeno sovraštvo. Vendar je bolj pravilno, da za temelj sistemske korupcije postavimo državno lastnino in centralistično vodenje družbe. Najprej pa državno lastnino.

    • Nepomirjeno sovraštvo – ali v ozadju tudi drža permanentne zamere in prezira. To pa je premostljivo tudi na osebni ravni posameznika.

  5. Bernhardt,številni profesorji so obdržali zahtevani nivo znanja,še več nadgrajujejo ga,kar je razvidno iz delovanja FF in FDV,kjer velja pravilo,ko se povzpneš do četrtega nadstropja fakultete,si tik pred diplomo,vsako študijsko leto eno nadstropje,brez posebnih težav,problem nastane samo za študente,ki imajo hudo srčno napako,ali
    astmo,oziroma dve levi roki in glavo,ki z njo upravlja frizer!Zelo blizu delovanja omenjenih fakultet,je tudi pravna fakulteta,ki vzgaja svoje
    študente na osnovi komunističnega pojmovanja prava,ki je danes močno prisotno,kar
    je opaziti na vsakem koraku,vzgajajo namreč špekulante in prevarante preprostih ljudi,ki se znajdejo v težavah,ki jim jih povzroča še vedno prisoten,vendar prikrit komunističen način pravne ureditve države in vladanja,tudi kriminalna in “inkriminirana dejanja” imajo dva obraza in dva načina obravnave!
    Moja trditev velja za vse fakultete,ki imajo opravka s humanizmom in kulturo ter ekonomskimi vedami za razliko od fakultet,katerih naloga je vzgoja tehničnih in naravoslovnih ter medicinskih kadrov,kjer je vpliv politike in ideološka usmerjenost praktično zanemarljiva,resničnost moje trditve potrjuje majhno število vpisanih študentov na teh fakultetah,tudi osip študentov je relativno majhen,kdor se odloči za študij tehničnih,naravoslovnih in medicinskih znanosti ima za to zagotovo utemeljene razloge in željo po uporabnem znanju,povdarjam uporabnem znanju! Povsem jasno pa je,da se glede na zavoženo stanje države postavlja pod vprašaj zaposlitev novih kadrov,ureditev teh razmer pa na žalost ni dana v prave roke,ker nas še vedno duši socrealistična in boljševistična miselost ter dosmrtna afirmacija neuporabnih struktur!

    • Tolmun, se kar strinjam vsaj glede FDV, na FF imam nekaj boljše izkušnje in mislim, da ju ne gre enačiti; ampak pisal sem v luči zahtev tehniških fakultet, ki so nekaj povsem drugega.

      • Bernhardt,nikakor vas nisem kritizirial,še manj podcenjevati,saj stojiva v tem pogledu na istem bregu,glede FDV-ja,je povsem jasno,da je to nekakšna fakultete,ki je zatočišče indoktrinirancev,in lenuhov z rdečim pedigrejem!Pomembno je da je fakultetna izobrazba,da pa so že sami sebi
        na poti,jih pač ne zanima,kakor tudi ne brezposelnost,zaenkrat so še
        priviligirana kasta in jih problem brezposelnosti ne skrbi preveč!
        Njihov cilj je parirati trendu politike,ki ima še vedno v rokah vajeti vzgoje
        novih kadrov NA ZALOGO!Odsev delovanja FDV-ja je peticija 571,katere
        podpisniki so falirani študentje,ki so svojo izobrazbo pred let skovali na
        raznih “šnelzajder kurzih”kvazi višjih šol na nivoju “kranjske sorbone”,ki je producirala sekretarje/politkomisarje/v delovnih organizacijah in imela mlade po celi Sloveniji ,kasneje pa je problem šolanja novih kadrov organiziral visok politični funkcionar Stane Dolanc,ki je bil ustanovitelj FDV
        in hkrati mentor študentov.Dolanc je imel širok spekter delovanja,ampak na žalost v negativnem smislu.Profesor na fakulteti je bil lahko tudi človek,
        ki ni imel fakultetne izobrazbe,važna je bila “praksa,in reference”,ki jih
        vztrajno zbirajo še danes tudi tisti,ki so diplomirali na FDV-ju!Ne bom
        operiral z imeni,saj se sami dovolj eksponirajo na raznih ustanovnih
        sestankih novih strank!Toliko o kvaliteti fakultete,ki cela temelji na korupciji,korupcija namreč ni samo materialnega značaja!
        Ob omembi Filofaksa in Ekonomske fakultete sem mislil predvsem na tiste
        ljudi oziroma profesorski kader,ki piše zlagano zgodovino in propagira
        ekonomsko politiko,ki je zavozila državo in je pač tam kjer je,z nami vred!

      • A lahko na takšen “bister” način analizirate tudi neštete sveže družboslovne fakultete, ki gojijo vaši politični opciji všečen kader, kot je naprimer FUDŠ v Novi Gorici? Ali pa naprimer smeri na FDVju, kot je obramboslovje, ki je od nekdaj desno? 😉

        • jagdpanzer,moja politična opcija niti slučajno ni to kar mi pripisujete
          nisem član nobene politične stranke,z vso pravico pa lahko razmišljam s svojo glavo na osnovi lastnih življenskih izkušenj,zagotovo pa ne
          simpatiziram z ljudmi,ki v stožiškem pandemoniju prepevajo
          boljševistične himne sredi enaidvajsetega stoletjain se oklepajo komunizma in med njimi svetijo tudi profesorji s FDV-ja in elita iz slovenskih medijev,ki skrbi za medijsko temo v Sloveniji! Spoštovani lovski oklopnik,ali lahko obelodani svoje mnenje samo človek,ki je
          v stranki SDS,ali tudi navaden smrtnik,ki se mu komunizem gravža
          kot meni že dvainsedemdest let?

  6. Dober spis, ki opiše enega od načinov korupcije, ko učitelji zaradi svojih plač, pomagajo uničevati šolo, univerzo, industrijo, državo in družbo, tako da študentom nižajo kriterije.

Comments are closed.