Devet mesečno dogajanje ob jedrski katastrofi na Japonskem

2

Pred lanskim poletjem smo se v treh prispevkih »casnika.si« lahko poučili o fizikalnih in tehničnih osnovah jedrske energetike, njenih ostrih zobeh ob nesrečah, nevarnostih radioaktivnega sevanja. In o dogajanju ob drugi največji svetovni jedrski katastrofi v Fukušimi na Japonskem (okrog 250 km severno od Tokia), 11. marca lani. Povzročil jo je ( kombinirano dvojni) potres 7 stopnje (s centrom na Pacifiku, približno 150 km stran od Fukušime) , ki mu je po približno eni uri sledil (doslej drugi največji opaženi) cunami, višine okrog 15 m. Potres je pomaknil obalo Japonske za nekaj metrov proti vzhodu. Pri tem se je morska gladina dvignila za približno pol metra. Skupaj s cunamijem sta povzročila smrt okrog 20.000 okoliških prebivalcev.

Voda je preplavila reaktorje, zalila črpalke in električne generatorje

V Fukušimi je ob obali postavljena jedrska elektrarna s 6-timi vodno hlajenimi reaktorji. Prvi trije so ob nezgodi delovali, četrti je ravnokar ugasnil, peti in šesti pa ob dogodku nista delovala. Ob potresu so se reaktorji ustavili in v glavnem ostali nepoškodovani. Pred cunamiji so bili zaščiteni le do višine 10 metrov, 15 metrski cunami pa je povzročil veliko katastrofo. Blatni morski val je prekril reaktorske stavbe, uničil električne napeljave, zalil turbine in črpalke. Med tem, ko so avtomatske naprave ob potresu ugasnile vse delujoče reaktorje, pa je zaradi cunamija odpovedalo hlajenje. To pa je bilo usodno.

Pri odpovedi hlajenja je največji problem taljenje jedrske sredice in posledično izločanje vodika iz gorivnih srajčk. Eksplozija mešanice vodika s kisikom je tako nastala, kar je tudi drugod po svetu glavni problem reaktorske nesreče. Ponovimo še, da upravljavci izrabljeno gorivo po zamenjavi z novim, za nekaj časa pogosto zadržijo ob reaktorju v posebnih komorah. Seveda morajo poskrbeti za ustrezno hlajenje. Ob zadnji japonski katastrofi je nekaj eksplozij povzročilo prav iztrošeno gorivo, ko hladilni sistem ni deloval.

Do eksplozije v reaktorjih 1 in 3, ki je poškodovala tudi reaktor 2, in povzročila požar v reaktorju 4, je prišlo že naslednji dan po potresu. Pri tem so se radioaktivne snovi razširile v okolje in oblasti so iz bojazni pred nepredvidenimi dogodki izselile prebivalstvo v radiju 20 km. V severozahodni smeri od Fukušime so ljudi izselili celo do oddaljenosti 40 km. Tako je celotno število izseljenih oseb doseglo 100.000. Pod kontrolo pa bodo imeli površino nekaj večjo od polovice Slovenije.

Primerjava s Černobilom

Nuklearni katastrofi v Fukušimi so, glede na jakost, pripisali isto stopnjo, kot Černobilu, t.j. sedmo. Vendar je bilo opustošenje z radioaktivnimi izotopi v Černobilu večje. v Fukušimi pa je bil zaradi večjega števila prizadetih reaktorjev celoten dogodek veliko bolj zahteven in potencialno bolj nevaren. Kljub vsemu pa sevanje ni povzročilo smrtnih žrtev. Vendar so nekateri redni in priložnostni delavci prejeli razmeroma visoke doze radioaktivne ga sevanja (do 250 milisivertov- MSv), kar je polovica kratkotrajne maksimalno dovoljene doze (500mSv) za delavce, ki »sodelujejo pri posegih pomembnih za ohranitev življenj«.

Za okoliške prebivalce je ocenjena jakost doze v prvem letu po nesreči manj kot 30mSv na leto (ocena je dobljena na osnovi meritev francoske agencije IRSN približno en mesec ponesreči). Normalno naravno ozadje je 2 do 3 mSv na leto, ponekod pa doseže celo vrednost 50 mSv na leto. Vlada je pripravljena mestnim oblastem finančno podpreti postopke za znižanje jakosti doze do avgusta 2013 na okrog 10 mSV na leto. Poškodovano elektrarno v Fukušimi pa bodo ukinili.

Foto: Wikipedia

2 KOMENTARJI

  1. Manjka opomba, da stav vladi tako v Černobilu kot Fukušimi zmanjševali velikost nesreče, da je pravi obseg nesreče javnosti znan le zaradi tujih virov. Tako da srčno želim citatu “sevanje ni povzročilo smrtnih žrtev” resničnost.

  2. Problem načrtovanja vseh jederskih objektov je v tem, da jih snujejo strokovnjaki. Ki imajo zaradi slnega znanja manj prostora za domišlijo. Nek Albert je pred leti zapisal, da je znanje pomembno, a domišlija pomembnejša.
    Načrtovalci pregrade pred valom so predvideli nepredvidljivo: kako visok je lahko val. Spominja me na Chuka NOrisa, ki je nekosnčno število preštel dvakrat do konca.
    In niso predvidevali, kaj se zgodi z vodo, če pride čez pregrado. Temu se reče enojni varnostni faktor. No voda je zalila vse sklope elektrike in ustavila hlajenje.
    Reaktor tudi če miruje, daje 1% energije, ki jo daje v času obratovanja. Moj predlog je preprost. Z namestvijo določenih količin utekočinjenega dušika ali pa CO ja se določeno obdobje, da se vzpostavi hlajenje lahko hladi.
    V Krškem je zaloga elektrike za hlajenje plinska elektrarna v Brestanici+agregati ob reaktorju. Zmalo sreče se lahko spravi elektriko tudi od drugod. Pri JE je potrebno zaradi varnosti računati na nemogoče. In to je to. Samo hlajenje jedra je pri vseh stvareh najbojl pomembno pa da se z dušikom izrine kisik in prepreči eksplozja. Kot me je poučil takrat strokovnjak.

Comments are closed.