Detabuizacija nasilja nad starejšimi

0
218

To je bila rdeča nit razgovora na letnem izobraževanju koordinatorjev društev upokojencev  (DU) Južne Primorske, ki ga je v sredo, 13. junija 2012 organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Izobraževanja, ki je bilo v prostorih DU Olmo v Kopru,  se je udeležilo dvanajst koordinatorjev – prostovoljcev in regijska koordinatorka Slavica Frelih.

Predavateljica Marinka Kapelj je svoje razmišljanje oprla na dva pod projekta osnovnega projekta ZDUS-a »Starejši za starejše« z naslovoma  Starejši za višjo kakovost življenja doma in Ustavimo nasilje nad starejšimi ženskami. Nasilje nad starejšimi, še posebno nad ženskami je v zadnjem času v stalnem porastu, v Evropi in v Sloveniji. Žal pa tovrstno nasilje še vedno ostaja nekakšna tabu tema, ker je običajno širši javnost precej skrito, je na začetku poudarila predavateljica. Razlog tiči  v kulturi, ki starejšim nekako zanika pravico do enakopravnosti in neodvisnosti. Na milijone starejših ljudi po vsem svetu domala vsak dan trpi zaradi spolnega, fizičnega, psihičnega in finančnega nasilja, ki se največkrat dogaja za domačimi zidovi. Raziskave kažejo, da so za nasilje nad starejšimi pogostoma odgovorni partnerji, družinski člani in znanci. Najbolj pa so ogrožene starejše gospe, ki so v tej skupini občanov najbolj odvisne in ranljive…Zato je še kako pomembno, da je o tej problematiki širša javnost kar najbolje seznanjena, kajti le tako bodo ob primeru nasilja ustrezne in odgovorne javne službe lahko ustrezno in učinkovito ukrepale. Sedanja globalna ekonomska kriza in socialne stiske mladih, deviantne razmere na tem področju soustvarjata in poglabljata.

Zato mora biti vsak prostovoljec, ki obiskuje starostnike v sklopu projekta »Starejši za starejše« dobro informiran in izobražen o teh pojavih nasilja. Praviloma se prostovoljci ob anketiranju starostnikov ne smejo vtikati v družinske razmere, oziroma samo v primeru pritožbe starostnika, pri tem pa morajo ob pojavu nasilja, najprej zaščititi sebe. Sicer pa je najpomembnejše, da prostovoljec zna prisluhniti  tegobam starostnikov, da se z njimi spoštljivo pogovarja in se skuša vživeti v njihove težave (empatija), ter o vseh problemih obvesti koordinatorja. Prostovoljci pri pojavu nasilja ne smejo sami nikoli ukrepati! Dodatne težave pa povzročajo tudi nevrološke bolezni starejših, kot so Alzheimerjeva  in Kreutz – Jakob Sfeldova in Parkinsonova bolezen, ki povzročajo demenco, pogosta pa je tudi depresija. Vse te bolezni dodatno otežujejo delo prostovoljcev s starejšimi. Zato morajo številne javne službe na tem področju prevzeti nove obveznosti in uvesti nove metode in organiziranosti pri spopadanju nasilja nad starejšimi.

Foto: Varnastarost

Prijava

Za komentiranje se prijavite