Volitve v Državni zbor so za nami. Veselje in ples na strani zmagovalcev: Gibanja Svoboda, in razočaranje in žalost na strani poražencev: SDS in drugih. Veliko znancev in prijateljev toži, da so mediji odigrali svoje, da so bili aktivistični, namesto da bi poročali. Smo pač dobili, kar smo izvolili. Upam, da bomo imeli vlado, ki bo vodila Slovenijo na bolje za vse državljane. Še zlasti, da ji bo uspelo izpeljati ključne reforme.
Kader za vlado bo Gibanje Svoboda posrkalo iz krogov, ki nimajo izkušenj z vladanjem
Čas je za refleksijo o stanju, v katerem sta se znašli družba in politika. Volitve so prinesle streznitev in nakazujejo smer bodoče politične paradigme, ki je v združevanju strank in s tem večji politični zrelosti še vedno mlade slovenske demokracije. Dobro pri tem je, da je iz Državnega zbora izpadla SNS, na žalost pa ni izpadla Levica. Ne leva ne desna politična skrajnost ni dobra za družbo. Slovenski politični prostor se je s tem nagnil v smer skrajne levice. Ker je Gibanje Svoboda bolj prazna lupina, bo kader, ki ga sama nima, posrkala iz SD in Levice, ki nima nikakršnih izkušenj z vladanjem. In glej čudo, dr. Golob trdi, da bo kadroval v vlado tudi iz strank, ki jim ni uspelo priti v DZ. Politična higiena zahteva, da tega ne naredi. Takšna poteza lahko na naslednjih volitvah privede do razbitja Gibanja Svoboda in nove rasti SD, LMŠ in SAB.
Pivčeva je solirala, Golob je uspel zaradi pomoči, Janša pa ne, ker se je premalo angažiral
Izkazalo se je, da je desnica ujetnica SDS. Desni volivci so volili SDS tudi taktično, vendar se to ni obrestovalo. Celotnemu volilnemu telesu, razen volivcem Gibanja Svoboda, gre zahvala, da ni volilo oportunistično nastalih novih volilnih list brez ozadja v katerikoli stranki. Za bolj uravnotežen Državni zbor je pa škoda soliranja Naše dežele in dr. Aleksandre Pivec, ki ni razumela, da s svojim dometom, ki seže le do kmetijske politike v volilni bazi na podeželju, ne more priti v DZ. Upam, da so se iz tega kaj naučili, morda tako kot v Povežimo Slovenijo, kjer nekateri voditelji odstopajo.
Dr. Golob je uspel z vizijo, posredno pomočjo stricev iz ozadja in predvsem leve politične civilne družbe, ki ima zasluge za najboljšo volilno udeležbo v tem stoletju. Je pa dr. Golob s svojim izključevanjem desnih političnih strank iz koalicijskih pogajanj pokazal, da je njegova politika v nasprotju s politiko Janeza Janše izključevalna, s tem pa slabi stopnjo demokracije v Sloveniji. Janša ni uspel, ker se za volitve ni dovolj angažiral. Samohvala o tem, kaj je odhajajoča vlada storila, ni dovolj kot tudi ne volilna reklama na plakatih, na katerih si je SDS prisvajala rezultate celotne vlade.
Janši je treba priznati uspešno vodenje, je slab komunikator, deležen pa je bil tudi veliko krivic
Odhajajoči vladi je treba priznati, da je z zdravstvenimi ukrepi med krizo zaradi covida ohranila pri življenju precejšnje število ljudi, čeprav ukrepi niso bili optimalni. Tudi večino gospodarskih družb je z ukrepi ohranila pri življenju in s tem tudi zaposlenost in dobrobit družin in posameznikov. Neustrezna in neuspešna pa je bila njena komunikacija v zvezi s covidom. Predsedovanje Svetu Evropske zveze in zagotovitev sredstev za okrevanje in odpornost sta dva odlična dosežka odhajajoče vlade.
Janši je treba priznati vodilnost (leadership) in pogum za obisk Kijeva v teh kriznih časih. Mnogi evropski in svetovni politiki sledijo njegovemu zgledu. Prav tako mu je treba priznati, da je dober menedžer, je pa slab komunikator, in to zlasti zaradi žalitev. Res je, da mu je leva globoka država naredila krivico, ko ga je obsodila brez dokazov, kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče. To pa mu še ne da pravice do neprimerne in celo žaljive komunikacije. Kolikokrat so v Nemčiji o kanclerjih in drugih vidnih politikih mediji pisali žaljivo in risali žaljive karikature, pa niso tožili nikogar, ker politik pač mora imeti malo tršo kožo. Večkrat sem v preteklosti vodilnim politikom v SDS omenil, naj Janšo kot predsednika stranke zamenjajo, pa so samo skomignili z rameni. Verjetno so vedeli, da ne morejo nič storiti. Janša osebno in SDS potrebujeta izkušnjo biti nevodilna vladna stranka, SDS pa potrebuje izkušnjo drugačnega predsednika stranke. Če se to ne bo zgodilo, bo stranka potrebovala deset let ali več, da se očisti janšizma in postane žlahtna desna politična stranka.
Nova politična paradigma desnice naj bi se začela udejanjati že na lokalnih volitvah
Čas je za novo politično paradigmo desnice. Ker SDS nima notranje moči, da bi zamenjala za širšo skupnost nesprejemljivega predsednika stranke, je čas za spremembo. SDS in na njo navezane medije je treba očistiti janšizma in dati možnost mlajši generaciji. Drznem si predlagati nov načrt B (@NacrtiB), ki ga morajo do naslednjih volitev udejanjiti desnosredinski volivci sami s tem, da že na lokalnih in predsedniških volitvah 2022 izvolijo novo desno večino v drugi desnosredinski stranki in svojega predsednika. Treba pa je potem nadaljevati v štirih letih do naslednjih državnozborskih volitev. Potrebna je tudi večja angažiranost desne civilne družbe. Izkušnje kažejo, da po močnih akcijah sledijo močne reakcije.
In da ne bo pomote: avtor tega prispevka nisem član nobene politične stranke, pač pa z lastno glavo razmišljajoča oseba.
