Deset korakov za Evropsko Slovenijo

1
195

Evropska-Slovenija-12PREJELI SMO. Evropa in v njenem okviru Slovenija v sedanjih zaostrenih gospodarskih okoliščinah izgubljata čedalje večji del aktivne mlade generacije. Zaposlovanje mladih postaja izjema, in ne pravilo. Zdi se, da nas namesto dobre perspektive čakata plačevanje državnih dolgov ter nadvse kompleksna starajoča se družba, v katero se bomo s pomanjkljivimi delovnimi izkušnjami le s težavo vključevali.

Vse kaže, da se Slovenija z navedenimi izzivi zaenkrat ne sooča uspešno. Namesto da bi bila s svojim znanjem in ustvarjalno močjo del evropske rešitve, postaja vse večji evropski problem. Če smo nekoč menili, da ostajamo v preteklosti le v ideološkem smislu, danes ugotavljamo, da tudi v gospodarskem, pravnem, socialnem, izobraževalnem in mnogih drugih aspektih drsimo v preteklost. Temu moramo narediti konec!

Mladi hočemo prihodnost, ki ne bo ujeta v moralne, ideološke in finančne zablode preteklosti, ampak nam bo nudila perspektivo vsestranskega demokratičnega razvoja. Hočemo enake možnosti za vse! Hočemo pravično družbo, v kateri bomo lahko ne le uresničili svoje ustvarjalne potenciale, ampak konstruktivno prispevali k demokratičnemu, pravnemu, ekonomskemu in socialnemu napredku skupnosti. Hočemo Slovenijo, v kateri bomo lahko utemeljeno verjeli v svetlo prihodnost. To bo Evropska Slovenija, za katero pa je po našem prepričanju potrebno:

1. vzpostaviti predvidljivo pravno državo, v kateri bomo lahko vsi brez izjeme računali na enakopravno obravnavo pred zakonom, in v kateri bo v ospredju spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, svoboda pa nikomur ne bo služila kot izgovor za izogibanje odgovornosti;

2. zagotoviti razvoj svobodne in odprte družbe, v kateri se bo država omejila na svoje osnovne regulatorne in nadzorne funkcije, in v kateri gospodarstvo, civilna družba in mediji ne bodo le orodje v rokah dnevne politike;

3. uveljaviti nujne spremembe volilnega sistema v smeri, da ta ne bo več drobil političnega prostora in delil ljudi, ampak bo omogočil razvoj stabilnih političnih sil, ki bodo pred volitvami večinsko tekmovale ne za skrajnega, ampak za sredinskega volivca, po volitvah pa sodelovale in se medsebojno nadzirale za skupno dobro;

4. zagotoviti finančno vzdržen javni sektor, v katerem se bo poleg objektivne uveljavila tudi osebna odgovornost, merilo za uspešnost javnih uslužbencev in funkcionarjev pa bo postala kakovost, utemeljena na konkretnih rezultatih dela;

5. odpraviti različne monopole v javnem in zasebnem sektorju, ki si preživetja ne zmorejo zagotoviti z ustvarjalnostjo in kakovostjo ampak z ohranjanjem togih pravil, ki onemogočajo konkurenco in razvoj pametnih alternativ;

6. razbremeniti gospodarstvo administrativnih in drugih ovir, še posebej visokih stroškov dela, ter s tem prispevati k dvigu konkurenčnosti slovenske ekonomije in odpiranju novih delovnih mest;

7. zagotoviti takojšnjo pripravo infrastrukturnih projektov, a ne za potešitev pohlepa različnih interesnih skupin in lobijev, ampak zato, da Slovenija postane neobhodni sestavni del sodobnega evropskega logističnega, transportnega in energetskega vozlišča;

8. oblikovati razvojne politike, ki bodo temeljile na trajnostnem razvoju ter izrabi domačih naravnih in človeških virov ter bodo obenem odprte za vključevanje pogledov in zmogljivosti tako domače kot tuje strokovne javnosti;

9. prilagoditi izobraževalni sistem s ciljem učinkovitejšega horizontalnega in vertikalnega povezovanja teoretičnih in praktičnih vsebin, zlasti na ravni srednjega in visokega šolstva, kjer je obstoječo kakovost mogoče dosegati z manj administriranja, z več sodelovanja s tujimi strokovnjaki in gospodarstvom pa jo je možno tudi bistveno izboljšati ter

10. zagotoviti socialno in družbeno bolj enakomerno porazdelitev skupnih bremen in koristi na osnovi pravičnejšega razvojnega modela ter trajnostne naravnanosti medsebojnega sožitja različnih generacij in drugih skupin prebivalstva.

Do uresničitve navedenih zahtev ne more priti samo po sebi. V prvi vrsti gre za nalogo nosilcev vseh treh vej oblasti, a tudi ostali državljani nismo brez odgovornosti. Prav vsak lahko da svoj prispevek. Simon Gregorčič je v pesmi Življenje ni praznik zapisal: „Dolžan ni kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!“.

S to mislijo vsem državljankam in državljanom izrekamo iskreno voščilo in najboljše želje ob letošnjem dnevu državnosti! Naj voščilo obvelja tudi kot spodbuda h graditvi boljše, Evropske Slovenije!

Vabljeni, da z izpolnitvijo obrazca na povezavi k izjavi pristopite tudi vi.

Pobuda Evropska Slovenija

1 komentar

  1. Želim Vam lep in globoko doživeti 25. junij – Dan državnosti!

    Naj praznik v nas poglobi zavest in željo izraženo v Majniški deklaraciji – Hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda.

    Za vedno pa naj bo preklet vsak, ki z molkom ali z dejanji pomaga pohlepnežem v zlodelih proti bratom Slovencem in naši domovini Sloveniji!!!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite