Vitomir Gros: “Demosovi ljudje v Kranju so mi naredili največ škode”

61
1292

gros 2Objavljamo drugi del tridelnega intervjuja z Vitomirjem Grosom, katerega prvi del si lahko preberete na povezavi. Vitomir Gros, predsednik Liberalne stranke in nekdanji župan Kranja, v intervjuju spregovori o razdorih v Demosu, raziskovanju njegove zgodovine, neuspehu predlaganega načina privatizacije in denacionalizacije, dogovoru tedanje SDSS s komunisti, osebnih izkušnjah z zaporom in sodnim sistemom ter težavnem županovanju v Kranju. 

Kaj je bil glavni problem Demosa, da ni do konca izpeljal svojega programa?

Glavni problem Demosa je bila prestreljenost z bivšimi komunisti. Zato je bilo meni jasno, zakaj je Spomenka Hribar tako nasprotovala vstopu Slovenske obrtniške stranke v Demos. Jasno mi je bilo tudi, da Spomenka Hribar ni demokratka, saj se je stalno vrtela v partijskih krogih. Avgusta 1990 sem to tudi javno povedal. Obenem sem povedal, da je po mojem mnenju Janez Janša rezervna karta komunistov. U, kako so me grdo gledali, levi in desni.

Trdite tudi, da Demosovo zgodovino pišejo komunisti?

Kdo pa drug! Komunistični zgodovinarji Repe, Nečak, … Andrejo Valič Zver sva z Malenškom opozorila, da bo imela pri pisanju disertacije o Demosu iste težave kot Rosvita Pesek. Rado se jim kaj narobe zapiše, celo Peskovi. Zapisala je, češ da nisem jaz predlagal v parlamentu šestmesečnega roka, v katerem moramo razglasiti samostojnost. Tega sicer res nisem predlagal, je pa to predlagala Liberalna stranka, jaz pa kot član Liberalne stranke še 12-mesečni rezervni rok, če bi slučajno naš prvi predlog padel. In ker je bil sprejet 6-mesečni rok, o 12-mesečnem roku sploh glasovali nismo. Dva roka smo predlagali iz varnostnih razlogov zaradi odkritega nasprotovanja komunistov razdružitvi od Jugoslavije in bi še naslednjega, če bi prva dva padla.

Mi smo bili v Demosu med redkimi, ki smo procedure poznali. Sam sem upravne postopke poznal kot predsednik Obrtnega združenja Kranj in ker sem imel izkušnje z volitvami že leta 1987, podobno kot nekateri drugi naši člani. Predvsem pa je bila to zasluga glavnega tajnika LS Danijela Malenška, ki je pravnik in je bil na raznih odgovornih mestih v stalnem sporu s komunisti. Zaradi stalnih trenj s komunistično oblastjo smo morali poznati upravne postopke, pa tudi politiko, drugi pa v tem večinoma niso bili verzirani, razen komunistov znotraj Demosa, ki so vse vedeli in so ga zato lahko razbijali po mili volji.

Koga ste pa videli kot največje ovire v Demosu, kateri so bili tisti ljudje?

Spomenka Hribar se je vedno bolj oddaljevala od ciljev Demosa in za seboj potegnila kar nekaj Demosovih poslancev, med drugim je bila v nasprotju z idejo o mavrični zastopanosti v Demosu pobudnica idej, češ da »obrtniki« ne spadajo v Demos.

Kaj pa Rupel, Bučar, Janša, Bavčar, … a so vas tudi rušili?

Navedeni niso rušili mene, so pa večinoma bili nasprotni jasnim stališčem Liberalne stranke. Vsi so bili v mladosti komunisti. Celo skrajni levičarji. Bavčarjev oče in stric sta bila eden visok oficir JLA, drug pa oficir KOS-a, kar je huje od Udbe. In taki ljudje meni pač ne bodo solili pameti.

Vi ne verjamete, da se lahko ljudje spremenijo, pridejo do novih spoznanj?

Verjamem, da se lahko spremenijo, če se spremenijo takrat, ko je težko. Tako kot minister Viktor Brezar, njegova odločitev je veljala do smrti. To spoštujem.

A recimo Janša ni dovolj trpel zaradi komunizma?

Ja, je in je še tako. Tudi ne odobravam komunistične sodne burke zoper njega, a trpi tudi vse ljudstvo!

A poglejmo afero JBTZ. Kar nas je starejših, smo bili vsi v JLA. Jaz sem bil v Bijeljini v vojski telegrafist. Takrat se je točno vedelo, kako stvari potekajo. Če je bil takrat kdo obtožen in je šel pred vojaško sodišče v Sarajevo, ga ni nihče več videl, nič slišal o njem, o njegovi usodi. Ne vemo, kaj se je z njim zgodilo, pa jih je šlo veliko v zapor. Enostavno so izginili … Potem mi bodo pa govorili, da je lahko Janša v vojaškem zaporu sredi Ljubljane ordiniral, pred vojašnico se bo pa zbrala množica pet tisoč ljudi, povsem neorganizirano, samodejno, po svoji volji, da bo podpirala nekega zapornika. Lepo vas prosim, v Sarajevu se ni nič vedelo, da je kdo zaprt, tukaj se je pa vse vedelo!?

V javnost je to spravila Mladina, ki je partijski časopis. Dejstvo je, da je bila Mladina ustanovljena za to, da je bila dovoljena opozicija. V letih od 1988 do 1990 je bila res opozicijska.Takrat je partija potrebovala dvornega norčka, za lažni videz demokratičnosti.

Janša je bil partijski človek, vodil je Titovo štafeto, dajal je povelja v srbskem jeziku. Takšnega človeka vsaj jaz takrat nisem mogel podpreti.

Omenili ste vse te konstelacije v tem času, komunistični vpliv. Kaj bi pa izpostavili kot svojo napako, kaj bi spremenili v času svojega delovanja v Demosu, ko danes gledate nazaj?

Naša, pa tudi moja napaka je bila predvsem v tem, da nismo vsega tega, kar vam zdaj govorim, takoj javno povedali. Javno pa vsega nismo povedali, ker je bila naša država na novo ustanovljena in zato ranljiva. Mi svoji domovini nismo hoteli škodovati. Ampak to je šlo vse na ‘konto’ naše škode. Če bi vse sproti povedali, bi bilo drugače. Liberalna stranka bi bila verjetno še vedno v parlamentu. Predvsem bi v tem primeru morda le speljali privatizacijo, kot smo jo predlagali in ne bi prišlo do tega privatizacijskega fiaska, kot ga je doživela Slovenija. Da so nam privatizacijo diktirali razni šarlatani a la Mencinger, Korže in Jeffrey Sachs, ki so ga iz Moldavije celo nagnali, ker je tam poizkušal izpeljati podobno privatizacijo kot v Sloveniji.

Druga napaka je, da denacionalizacije kljub mojemu predlogu nismo izvajali z restitucijo, tako kot Avstrijci po nacizmu ali sedaj Srbi. To bi šlo veliko hitreje.

Če se danes postavite v vlogo premiera, če bi bili izvoljeni s primerno večino, katere ukrepe bi najprej izpeljali?

Najprej bi verjetno naredil revizijo privatizacije in denacionalizacije, poenostavil predpise in postopke ter bistveno zmanjšal državni aparat. Takrat, ko smo sprejemali denacionalizacijski in privatizacijski zakon, je bilo kot načelo sprejeto, da je prva faza privatizacije denacionalizacija. Ko je denacionalizacija zaključena, nadaljujemo s privatizacijo. Potem so sistem obrnili, najprej se je speljala privatizacija, nato pa se je in se še rešuje denacionalizacija. Saj ne moreš privatizirati nečesa, za kar sploh še ne veš, koliko bo ostalo za privatizacijo. Kot se je delalo, je nesmisel; kakor če bi v matematiki najprej imel rezultat, potem bi pa šele reševal, kako si prišel do njega.

Poizkušal bi izpeljati privatizacijo tako, kot si je zamislila Liberalna stranka, poskusno. Najprej bi vzpostavil nazaj državno lastništvo in izpeljal malo privatizacijo za mala in srednja podjetja, potem pa veliko privatizacijo, če bi bila mala privatizacija uspešna. Vsi v Demosu vedo, kaj smo predlagali, saj je vendar vse napisano, zakoni so bili pripravljeni. Vse je v arhivih, sedaj pa noče nihče ničesar vedeti!

grosA je to napisano v zgodovinskih knjigah o Demosu?

Kje pa. Valičeva tega mogoče ne ve, čeprav pravi, da je pregledovala arhive in bi morala videti. Peskovo so morda celo prisilili v to, kar je, oziroma, česar ni zapisala.

Kaj pa je bilo s predlogom zakona o lustraciji, ki naj bi ga skupaj pripravila Peterle in Janša?

Jaz ne vem, kaj so kasneje delali. Na začetku Demosove vladavine me je glavni odbor Liberalne stranke zadolžil, da sem na koordinaciji Demosa predlagal sklep, da se do določene upravljavske ravni v javnem sektorju in v gospodarstvu odstavi vse in postavi druge, sposobne ljudi, če takih ne najdemo, se postavi iste nazaj kot v.d., da se ve, da jih lahko vsak trenutek zamenjamo. Peterle mi je tedaj rekel: »Tega pa mi ne bomo delali, mi smo pa krščanski«. Sem mu odgovoril, ali jaz nisem krščanski, ker sem liberalen? Bučar za menoj pa se je ob tem prihuljeno smehljal.

Je SDSS res skušala sodelovati s komunisti?

Komunisti so se dobivali v gostilni Kirn v Podpeči pod Krimom. Sestali so se tudi s socialnimi demokrati in se dogovorili, da bodo šli oboji po sistemu nemških socialnih demokratov, ki so se na kongresu v Bad Godesbergu dogovorili tako, da so se skrajni levičarji iz nemške socialdemokratske stranke izločili v komunistično partijo (KPD), ki je zdaj marginalna stranka, vsi ostali pa so ostali v socialdemokratski stranki. Pri nas so se pa dogovorili, da bodo to naredili postopoma: po petnajst ne preveč kompromitiranih komunistov naj bi prestopalo v Pučnikovo socialdemokratsko stranko, kjer naj bi nadaljevali socialdemokratsko linijo. Dejansko je s prvo pošiljko prišel med Pučnikove socialdemokrate Emil Milan Pintar. Kmalu so imeli kongres v Mariboru in le malo je manjkalo, da ni Emil Milan Pintar postal eden njihovih vodilnih.

Čisto potihoma je izginilo ime Socialdemokratska stranka Slovenije, v stranko je prišel Janez Janša, ki se je prej pogovarjal, da bi prevzel Narodne demokrate. Preimenovali so se v Slovensko demokratsko stranko, kot se je imenovala ena od liberalnih strank pred drugo svetovno vojno in kasneje v izgnanstvu. Komunistom so tako prepustili ime, da so se mogli preimenovati v socialne demokrate, za nameček so jim prepustili še vrtnico, svoj znak. Drugače kot v Bad Godesbergu, bolj potuhnjeno in očitno brez vednosti članstva! V Janševi stranki je zdaj dosti ljudi, ki ne vedo, zakaj so tam. Mogoče je prav zaradi teh menjav v njihovi stranki kar nekaj nekdanjih udbovcev, ki so se itak vsilili v vse stranke, ampak tam jih je kar veliko.

Kaj se je dogajalo po izpadu vaše stranke iz parlamenta leta 1992?

Ko je naša stranka izpadla iz parlamenta, so naši člani javne posle izgubili. Moja družina je zaradi mojega udejstvovanja v politiki izgubila najmanj en milijon mark (takrat se je med ljudmi govorilo v nemških markah), moji širši družini pa v mnogih nezaključenih denacionalizacijskih postopkih ne vrnejo premoženja, ki je še bistveno več vredno. Po skoraj 25 letih od sprejema zakona! Ne dobimo nazaj, ker sem jaz Gros, partijski veljaki, kot so Janez Kocijančič, Emil Milan Pintar et consortes pa so seveda dobili vrnjeno vse, takoj! Tudi teh dejstev kajpak ni v zgodovinskih knjigah. Partijski ljudje dobivajo javne posle, so v kazenskih postopkih, celo obsojeni so, ampak se v javnosti nič ne sliši.

Imate s tem tudi vi kakšne osebne izkušnje?

Če sem samo kihnil na dvorišču, se je po vseh časopisih po vsej Jugoslaviji pisarilo. Ko sem na primer moral ženo zaradi grozečega splava peljati v porodnišnico, sem bil prisiljen s svojega prehoda poriniti divje parkiran avto na cesto (za 74 centimetrov na 6 metrov in pol široko cesto), zaradi česar sem bil tri mesece zaprt, češ da sem naredil kolono od Londona do Stambola, kot je pisalo v Novi Makedoniji. To laž so pisali v vseh časopisih. Pridem na morje in mi rečejo: »Kaj si ga pa sral, da si ves promet v Jugoslaviji zaprl!« Ko je žena kot priča stala z velikim trebuhom pred sodnico, ji je sodnica rekla, da laže, da je noseča, da je samo debela. Kmalu je rodila in ravno takrat sem moral v zapor. Ni govora, da bi prestavili. Ob kasnejšem srečanju je ta ista sodnica na moje vprašanje odgovorila: »Takrat smo vas morali obsoditi.«

Katerega leta je bilo to?

To je bilo leta 1975 in 1976.

Ste prestali vse tri mesece zapora?

Vse, nobenega skrajšanja.

Kako pa ocenjujete proteste pred sodiščem v zadnjih mesecih?

Danes se mi obrača, ko gledam proteste pred sodiščem. Janša bi lahko rekel, ko je bil še svoboden, da so sodišča komunistična, ‘ne priznam jih, pika’. Tudi, ko je imel oblast, ni nič naredil, nobene lustracije. Enega od njihovih odvetnikov sva s Petrom Smukom pravočasno opozorila, da jih bodo ne glede na krivdo ali nekrivdo obsodili, če bodo postopke vodili tako, kot jih vodijo. Odgovoril je, da bodo že dokazali, da ni ničesar kriv. Rekla sva mu, da bodo vse njihove argumente preslišali, kakor se je nato tudi zgodilo. Tako pač sodijo komunistični sodniki še vedno, kot vojaki revolucije.

Kaj so bili največji problemi v času vašega županovanja v Kranju med letoma 1990 in 1998?

Kot župan sem imel največ problemov z nekaterimi Demosovimi ljudmi, čeprav sem bil predsednik Demosa v Kranju. To je bil en čuden paradoks. Večkrat sem predlagal nadaljnje sestanke, ampak nekateri niso hoteli priti nanje. Od začetka še, potem pa so nehali. Strankam sem predlagal, da mi dodelijo mlado osebo, človeka, ki bi ga izučil obrti županovanja, kako je treba ravnati, da si uspešen župan. Vse stranke so mi rekle: ‘Imamo svoje ljudi, ne potrebujemo pomoči’. Po drugih volitvah so mi kar diktate pošiljali, iz SDSS so mi celo poslali človeka, ki mi je rekel, da so me izvolili in da naj bi odslej delal, kot so se oziroma se bodo zmenili. Pa sem mu pokazal vrata. Ravnali so po nemškem pregovoru: »Umazane posle mora opraviti personal«.

Na koncu sem ostal sam proti vsem. Vsi so vedeli, da sem protikomunist, da jaz ne bom nikoli paktiral s komunisti, mislim, da so nekateri to mojo držo zlorabljali. Ampak moram reči, da so me komunisti že zmerjali po časopisih, ampak umazanih stvari mi v Kranju le niso počeli, nekateri Demosovi v Kranju so mi pa umazane stvari delali.

Pa vas je kdo z nekomunistične strani kdaj podprl?

Ne, razen v redkih primerih in delno Ljudska stranka. Podpore med ljudmi je bilo veliko, ampak če ljudje stranke ne sprejmejo, kot posameznik ne morem nič. Liberalne stranke pa niso sprejeli, ker so jo z zgodbo o hranilnici lažnivo umazali do onemoglosti.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


61 KOMENTARJI

  1. ja, veliko “posebnežev” živi v SLO, veliko…Tretjega dela ne bom niti odprl…Kaj želijo ljudje ala Gros in Oman ?

      • Da tako na desni kot na levi mrgoli ljudi, ki so bili ideološko in politično globoko zasidrani v partiji in da Janša ni neoporečni angel v belem, kot ga nekateri poskušajo prikazati?

        • Morebiti drži, kar trdiš.
          A zakaj se šele po dolgih letih oglasi že pozabljeni Vitomir Gros in v isti stavek spravi zgodovinarja Repeta in Nečaka ter Andrejo Valič Zver in Rosvito Pesek, kot tiste (Iste? Mednje namreč vstavi samo tri pikice.), ki se jim rado kaj narobe zapiše.

          Menda bi res morali verjeti le “zgodovinarju” Grosu, da edini pozna resnico, ali kako?

          Njegova primerjava postopkov vojaških sodišč proti osebam znotraj vojaškega ustroja s postopki proti civilistom, kar so bile aretacije v primeru JBTZ, je neumestna.
          Če so znotraj JLA ljudje zaradi obtožb izginili, ne da bi temu lahko kdo od zunaj sledil, pa se je za aretacije civilistov leta 1988 hipoma razvedelo v javnosti in je v njihov bran stopila civilna družba.

          Meni se le bolj zdi, da je gospod Gros le še nekdo več, ki spušča vsegliharsko meglo skozi svoj, subjektivno prizadet pogled. V pravem trenutku, seveda.

    • Po mojem je v tem intervjuju nekakšna nenavadna zmes resnice in čudaških subjektivnih interpretacij, da je tistemu, ki v opisanih stvareh ni imel neposrednih osebnih izkušenj, sila težko ugotavljati, kaj je eno in kaj drugo.

      Naj muhasti Gros napiše knjigo in stvari dokumentira. Nekateri rabimo več objektivnih dejstev in dokazov, da bi nekim zgodbam verjeli.

      • Jaz pa sem tedaj bil zraven in g. Grosa iz tistih časov dobro poznam (bil je tudi član “moje” Zakonodajno-pravne komisije, katere predsednik sem bil). Tedaj mi je povzročil kar nekaj sivih las in podaljšal seje za stotine ur…
        Danes pa vse bolj vidim, da je imel v bistvu skoraj vedno prav! In da mu zgodovina vse bolj potrjuje njegova stališča (po moji oceni tudi vsaj 90% tistih iz tega intervjuja!)…
        Zakaj se ni prej oglasil? Verjetno ga ni še nihče vprašal… ampak s(m)o preveč nasedali medijskemu linču, ko so ga po krivici smešili… zaradi kakšnih banan in drugih nebistvenih zadev…

        • Jaz sem simpatiziral z njim, ko je imel preglavice in gonje na mestu kranjskega župana, tudi ko ga je Bučar pošiljal iz parlamenta zaradi banan ( spomnimo, Gros je parodil prvi, Voljčev poizkus podiranja Peterletove vlade). Liberalna stanka je tudi bila trden, nepodkupljiv člen Demosa.

          Tudi sem vedel, da Grosova robatost ne pomeni odsotnost pameti in da človek politično ni zrasel na hruški, ampak ima solidno nekomunistično preteklost.

          Kljub temu se mi tu Gros kaže kot preveč robat in nedialoški. Jaz tudi dolgo ne bi volil nobenega ex-komunista in v času procesa na Roški sem imel še dokaj dvomov ( nisem bil nikoli nek očaranec nad Mladino, kvečjemu me je prepričal Borštner s svojim govorom ob izpustitvi), ampak vsaj tam okoli Depale vasi mi je bilo pa postopno dovolj jasno, da Janša in Pučnik pač zanesljivo nista neka vrinjenca v demokratične vrste, ki se bosta po potrebi spet zasukala na partijsko stran.

          Ali vi, Anton Tomažič, ki sem vam enkrat ob nastopu ploskal pred sodiščem, nimate nič proti, če se Gros izrazi, da se mu obrača, ko vidi dogajanje pred sodiščem? 🙁 Saj vendar nismo mazohisti, kajne…

        • G. Tomažič, tole z vašimi 90% pa presega vse meje. Mar mislite, da smo tisti demosovci, ki nismo prilezli in želeli prilesti na vrh politike, nepismeni in neumni in ničesar ne vemo in ne poznamo? Pa ja de. Koristno je, da Gros pripoveduje svoje nebuloze, saj je na ta način izbezal ven prav tiste, ki ste dejansko zaslužni za nelustrirano in politično zanemarjeno Slovenijo. Od te sekunde se distanciram od vsega, kar sem kdaj pozitivnega mislil o vas. Zdaj razumem, natanko razumem, potek delovanja rdečih kristjanov, od Tonina preko Novakove in Peterleta proti vam in nazaj. Potek delovanja kristjanov po predpisih kakšnega TT-ja ali kasnejšega ND. Da bi Bog dal (to je pozitivna želja in zato teološko sprejemljiva), da vaša partija v tej varianti zaradi resnične svobode v naši dragi državi, nikoli več ne prestopi parlamentarnega praga!

          Še dva stavka utemeljitve: Kdor je Janševih let (in sam sem), prav dobro ve, kako je tedaj funkcioniralo šolstvo, družba, mediji – skratka, kako smo tedaj kot mladinci mislili, v kaj verjeli. In zdaj naj bi ta nenavadni Gros od nas zahteval, da se menda z glavo zaletavamo v zid, ker nismo pri 16, 17, 18 letih bili dovolj veliki disidenti za njegov okus in nas metal v isti koš z okorelimi odraslimi totalitarci, ki so tedaj generirali režimski tok. Me resno zanima, kako je on razmišljal pri svojih 18 letih, nakladač neiskreni!? Človek brez kančka samorefleksije. In naj to dokaže z dokumenti, da vidimo!

          • Če ste bili vi v mladosti, kot sami priznavate, na strani partijskega režima, bi lahko iz spoznanja lastne zmotljivosti imeli malo več usmiljenosti ali tolerantnosti, da nekoga, ki v nekem primeru zagovarja po vašem mnenju zmotna stališča ( tukaj npr. oba gospoda: Grosa in Tomažiča) ne razglasite takoj za malone izdajalca in sovražnika.

            K demokratični kulturi vendar spada nekaj tolerance in zavedanja o vrednosti tega, da vsak lahko razmišlja s svojo glavo in da iz pluralnega svobodnega dialoga pridemo do boljših zaključkov kot iz enoumja. Pa tudi politično bolj modro je ustvarjati nove zaveznike kot nove nasprotnike ali celo sovražnike.

          • @IF:
            Če je bil na strani komunistov, pa je danes še vedno enostransko zadrt z nasprotnim simbolom na glavi – je to samo znak, da se v resnici ni spreobrnil.

            Po njihovem obnašanju jih boste spoznali.

            Tako komuniste spoznaš, ker so zadrti, ker ne iščejo argumentov, ker zmerjajo, ker te izničijo, ker nastopajo v kolektivu ali iz pozicije moči, ….

          • IF, ste očitno še eden, ki ni sposoben samorefleksije. (Razen če ste kot adolescent živeli kje v demokratičnem svetu.)

          • Pavlu pa sem že enkrat vse povedal, kaj si mislim o njegovem pisarjenju. Osnovno znanje psihologije človeku pove, da resnično disidenstvo pri 17, 18 letih ni mogoče. Če je koga milica preganjala v tistih letih, ga ni zaradi disidentsva, ampak bolj verjetno zaradi delinkventstva. Stavim, da bi tudi tale Pavel, če bi moral pokazati svoje šolske naloge in druga “ustvarjanja” iz kakšne gimnazije, če je tja sploh zašel, močno zardeval, enako kot kakšen Gros in še mnogi drugi samozvani demokrati, ki da so bili demokrati v totalitarni državi kar od zmeraj.

            Je pa seveda druga stvar, kdaj človek dojame, da gre v napačno smer. Ampak takšna samorefleksivna razglabljanja pa prav ne sodijo pod Pavlove tekste. Tu o tem nima smisla govoriti.

        • Ja, g. Tomažič, Janša se je dal zapreti na Roško vojski in komijem zdaj na DOB, kenede…Prostovoljno, Janša-komi zarota proti “ljudstvu”, kenede….Saj se strinjate z Grosom, kenede…(pa Omanom in Bučarjem gotovo tudi)

    • G. Anton Tomažič, veste kaj …Zdaj pa imam tudi vas prav zares dovolj. Ste bili malo predolgo v tisti jami, ali kaj ?
      Odločite se že, zdaj visite na dveh vejah, kakor vam kateri dan paše.
      Mislim, da nisem edini ki tako misli….Dolgo smo vas nekako “prenašali”, zdaj pa je dovolj tega vašega sprenevedanja.
      kaj pa hodite potem pred sodišče, saj vam je Gros povedal kako in kaj…

    • “Janša je bil partijski človek, vodil je Titovo štafeto, dajal je povelja v srbskem jeziku.”

      Jezik je menjal, kaj pa nrav?

      • Joj, gorje meni: tudi jaz sem nekoč nekaj deset metrov nosila Titovo štafeto! Se niti prav ne spomnim – mogoče je bilo celo dvakrat!! (In se ob tem sploh ne zavedala, kaj počnem, kakšen je namen, kakšna ozadja … In bila krepko razočarana, jezna, besna, ko sem začenjala spoznavati prikrivano realnost. Moji starši so “zgledno” – molčali …)

        • Pač ni mogoče primerjati ene otroško naivne šolarke, ki je nosila štafeto z nekom, ki je bil med organizatorji tega dogodka in kot polnoletna oseba odgovoren za svoja dejanja.
          Lepo prosim, ne tako sprenevedavo zavijat z očmi, ni verodostojno in ne producirat takšnih nekorektnih primerjav.

          Imam pa še občutek in vtis, da se je tu nekdo nekoliko “pošalil” z g. Grosom, sam pa medtem pobalinsko kuka iza vogala kaj bo.
          Nič novega, nadgradnja znanih komunajzarskih prijemov.

          • Na nepomembnem primeru sem poskusila pokazati, da je obrat možen. Oziroma da se lahko mladostno navdušenje obrne v povsem nasprotno smer (za kaj vse smo “noreli” – pa danes zgolj zamahnemo z roko ali se nasmejemo …).

            V redu, ampak nekaj mi ne štima (pa se nikakor ne obremenjujem s situacijo znotraj stranke, ki je ne volim – zanima me pač v sklopu slovenske tranzicije): če je res take samosvoje nravi, kako to, da ima toliko podpornikov? Mar nihče ne misli s svojo glavo ali pa so “prisiljeni” biti “njegovi”? Pa ni treba, da perejo umazanijo pred celotno slovensko javnostjo – lahko to naredijo potiho, med sabo, če imajo različne poglede. Npr. izmed vidnih sds-ovcev bi ja vsaj kakšen odšel, če bi bili potrebni njemu nesprejemljivi kompromisi znotraj stranke. Menda ja jih ne drži skupaj zgolj (od davkoplačevalcev solidno plačana, bolj ali manj gvišna in ne preveč naporna) služba?
            (In še »bogokletno« razmišljanje:menda ja niso vsi tako ali drugače povezani v nevidno mrežo sinekur, drobnih privilegijev, uslug in podobnega. Tako kot npr. vemo za udbovske prijeme: z drobnim prekrškom te imajo »v šahu« za vso večnost. ??)

            Drugače bi pa bilo mogoče zanimivo primerjati poglede glavnih akterjev samostojnosti na določena dejanja izpred 25 let. Recimo v obliki nekakšne ankete, postavljenih enakih vprašanj različnim tedanjim politikom, ki naj bi odgovarjali vsak zase – pisno, s premislekom. Koliko različnih interpretacij bi dobili? Mar ne bi vsak gledal na tedanje dogodke iz sedanje pozicije?

            In pa: če je g. Gros o kom povedal kaj napačnega, pričakujem, da se bo dotični sam oglasil in argumentirano pojasnil, kaj in kako je bilo (v resnici).

          • ana: “Pač ni mogoče primerjati ene otroško naivne šolarke, ki je nosila štafeto z nekom, ki je bil med organizatorji tega dogodka in kot polnoletna oseba odgovoren za svoja dejanja.”
            ============

            A človek pri 17 letih je polnoleten?

        • Marta, tudi jaz v prenekaterih svojih “obreganjih” ob tekste komentatorjev, ki so (če se človek poglobi vanje) tako neskončno neprepričljivi, govorim ravno tako. Ljudje so očitno zašli v neko amnezijo, v zavestno pozabljanje, v zanikanje, v laž. Sam nisem bil v Partiji in tudi mrzim njen trud, kako je mnoge od nas želela pridobiti, pa so nas k sreči sorodniki uspeli odvrniti od nje. A mi na misel ne pride, da bi trdil, da kot mladinec nisem verjel režimu. Skepsa pride kasneje, ko si zrelejši. Kdor je zrel zavestno ostal njihov, pa je resnično vreden vsega obsojanja. Tudi ljudje v S. Koreji verjamejo, a kriv je režim ne ljudje.

          • Še vedno mi je v spominu naslov mojega nagrajenega spisa: “Svojo domovino ljubim tako, da bi zanjo dal svoje življenje” (domovnina = SFRJ, jaz (patriot) pa osnovnošolka). Seveda sem pisala v prepričanju, da je to moje “prepričanje” in moja domovina “raj” in “oh in sploh”. Me pa zanima, kaj si je mislila cela garnitura vojaških pomembnežev (ne spoznam se na čine), ki je bila prisotna na podelitvi nagrad: so oni vsaj desetino verjeli temu, kar je verjela (oz. mislila, da verjame) ena pionirka? 🙂

      • Preberi si moj odgovor Pavlu malo višje. Teksti jarih demokratk in demokratov so namreč tako predvidljivi, tako polni na roke delanih stališ in argumentov…. Kaj si pa ti počela pri 19. letih kot disidentka? Morda si že v osnovni šoli pri pouku srbohrvaščine govorila izljučno slovensko?!

  2. Gros pač ni filozof in neki super intelektualec. Je pa sposoben podjetnik in kot vreden spoštovanja.
    Tu ne bomo izvedeli vse zgodovine. Res pa je, da je treba priznati poraz demokracije v Sloveniji. Zato se takšni članki ne morejo brati vzneseno in slavospevno.
    Da bo demokracija sama po sebi, z močjo večine, določila pravo pot razvoja, je še ena utopija. Ljudje morajo nekaj vedeti o tem kaj je prava pot. In po 45 letih komunizma, ljudje tega vedenja nimajo več. Vsaj ne v potrebni večini, za demokracijo.

    • Zakaj pa imajo tako vedenje na Poljskem, Estoniji, Litvi, Latviji? Zato ker so se rešili balasta, ostalo so le izgovori.

  3. Hrvatini, povejte kaj ni res? To da je bilo v DEMOSu polno komunistov? To da so vsi gledali samo na svoje stolčke? Žal v SDS nadaljujete tradicijo komunizma, ste pač še ena od strank naslednic bivše partije, SKD pa je bila pod Peterletom tudi izdajalska, saj je bila le pepček v drnovškovi vladi, tako kot kasneje SLS.

    • Robert, dete, kje pa sem jaz rekel, da kaj ni “res”…Samo čudakov in posebnežev po 25 letih ne občudujem preveč. Lahko je biti pameten, ko so drugi vse naredili ( in tudi kaj narobe, seveda). Toda eni so dobili tekmo, osvojili prvenstvo, drugi pa le eno četrtino, zdaj pa mislijo, da imajo olimpijsko zlato medaljo…..malo bose so tele Grosove….če bi kaj resnega hotel v politiki, ne bi letal naokoli z bananami…
      Robertek se je že oglasil, romanček in rokc pa še ne…kje pa sta, fantka ?

      • Pozdravljen, g. hrvatini,

        Rokc je že tu 🙂

        Intervju je dober.

        Zanimivo, da sem g. Grosa tudi sam poznal samo po bananah: takšno sliko so mi servirali režimski mediji.
        V intervjuju pa nam je pokazana popolnoma druga slika pokončnega, anti-komunističnega moža. Nekoga, ki je videl veliko ZAKULISJA a hkrati ni imel moči in podpore,v da bi zakulisne igre obrnil v smer zdravih DEMOSovih sil in so to ozadje nato izkoristili post-komunistični kadri.

        To o meni kot o fantku. Ne vem, če sem fantek. Sem bolj mladi mož 🙂

        Sicer sem star 30 let, ampak še enkrat ponavljam:
        sem trd desničar, trd anti-komunist, podpiram Cerkev, duhovnike in laiške cerkvene organizacije tudi denarno kolikor lahko, moje mnenje povem tudi javno, podpiram kolikor je možno restavracijo predvojnih katoliških civilnih institucij, podpiram zahodno, srednjeevropsko, kapitalistično usmerjenost države in družbe.

        Menim pa, da je Demos neponovljiv in da je potrebno iskati novo demokratično frontno koalicijo. Menim tudi, da desnica boleha za pomanjkanjem podpore med mladimi, saj na vseh fotografijah katoliških okroglih miz vidim same osivele ali plešaste starčke in sive tetke, medtem, ko je levica zmanipulirala 20.000 mladih, da so prišli korakat s simboli rdeče zvezde in srpa in kladiva na Trg Republike v času “VLV”. In menim, da vsak ki ta problem zanika, še dodatno škoduje desnici!!!! Še enkrat: sam imam 30 let in vem kaj govorim!

        Na vseh volitvah volim desnico (SLS ali NSI), razen na zadnjih predsedniških sem podprl Pahorja, ker smo vedeli, da je bilo potrebno nujno za vsako ceno preprečiti načrtovan spopad Zver-Türk v katerem bi Zver po ideološki mobilizaciji levice gladko izgubil. Bolje, da imamo sedaj Pahorja kot Türka.

        Hočem, da desnica enkrat prevzame oblast.
        In zato sem prepričan, da je SDS vlekla NAPAČNE poteze!

        1. rušila je Pahorja, namesto da bi ga podprla nasproti LDSa in ZARESa
        2. podprla je sindikate nasproti Pahorju, čeprav so ta isti sindikati sesuvali desno vlado prejšnji mandat
        3. rušila je DLGV pred volitvami 2011 namesto, da bi jih podprla do zmage in ostala strateško druga najmočnejša stranka prihodnje konservativno-liberalne koalicije (tako bi v senci lažje izvajala glavne točke svojega programa)
        4. opozicijo je motivirala z nerealno napovedjo 50 +, ki je poleg tega ošibila ostali desni stranki in liberalne zaveznike
        5. ni resno oddelala kampanije za volitve 2011 do konca (to mi je povedal član SDS, da so izjemno razočarani, kako je Janša vodil kampanijo, pojavili so se očitki, da je nepotrebno zaostroval retoriko)
        6. Jankoviću ni pustila sestaviti vlade, ki bi se zaradi Jankovićeve nesposobnosti kmalu sesula in je trmasto hotela narediti vlado, ki so jo nato zrušili skrajno levi protesti

        G. ANTON TOMAŽIČ, povejte prosim tu na forumu vaše mnenje: ali sem izdajalec slovenske pomladi in desnice?

        Želim slišati tudi mnenje g. Pavla in g. Romana.

        Ali sem za vas IZDAJALEC?

        • Gotovo je SDS potegnila tudi napačne poteze, gotovo so v njej tudi UDBOvci, argumenti o Jakoviču in sesutju njegove vlade in o podpori Pahorju, ko je bil premier ter drugi našteti pa so bedarija. Kakako pa ocenjujete del vaših Nsi in sLS v tem času ?
          Gros je pa malo užaljen ker ga niso povabili ali pa ga vest peče, ker ni sam šel pred sodišče demonstrirat.

        • No, otročaj se oglasil !
          Ljubitelj Pahorja in komi sindikatov, navdušen nad virantovanjem in graditeljem Stožic, skratka prvovrsten modrijan !
          Neke sprte vohunček znotraj SDS ( enega pozna) in kredibilen ocenjevalec volilne kampanje SDS.
          Tako da vidim, da so stvari še mnogo hujše kot sem slutil.
          Čudovit zapis.

          • Če je Rokc otročaj, potem sva midva na nasprotnem polu senilneža. Če bomo tridesetletne “otročaje” takole grobo odvračali, potem bomo volivci desnice kmalu samo še tisti v krstah.

        • @ROk
          meni si v redu in normalni desničar.
          Meni je vsak normalen, ki ima nek dvom in se sprašuje.

          Ki ni nori jurišnik kot sneta skira.

        • V veliki večini se strinjam z vami Rokc.
          Priložila bi samo še eno svoje mnenje o mladih; največji manko vseh desnih strank je premlado mladih, res je, da posod kjer se družijo vidimo pretežno starejše, do že starih. Kaj je vzrok temu ???
          Težko je reči, verjetno je premalo novih idej in res preveč ideologije.
          Povem samo primer svojega vnuka, lani je postal polnoleten, že iz otroštva se znanima(kar je pri mladih precejšna redkost), za politiko, zato mu je dobro poznana. Kot njegova družina je bil vedno na strani “desnih”, v zadnjem letu pa je postal pravi anarhist, odločno zavrača vse, ki se oziramo v preteklost in simpatizira z naprednimi mladimi. Pa ne recite, da je tega kriva šola, obiskuje šola v škofovih zavodih, tudi mi ne recite, da naj ga prepričam o pravi poti, o tem se z njim sploh ne da pogovarjati. Bojim se, da je mnogo mladih njemu podobnih.

          • Spoštovana veteranka,

            To, kar tudi Vi opisujete iz svoje lastne izkušnje je eno glavnih vprašanj s katerim se bo desnica MORALA soočiti pri nas.

            Očitno je v mojem primeru šlo za kombinacijo prave vzgoje in nekaj sreče, da sem kot mlad človek ostal konservativec, ampak kot sami pravite, pri številnih ni tako.

            Kaj je temu vzrok težko pojasnim, mogoče pa se morate starejši končno vprašati ali s svojimi otroki iskreno in resno govorite o pomembnih zadevah? Ali se jim posvečate? Ali odigrate svojo pomembno vlogo mame in očeta? Ali ste navsezadnje tudi potrpežljivi z njimi?

            Bojim se, da takšna pravoverna SDSovska popadljivost marsikaterega mladega potencialnega desničarja, ki ne mara komunizma, socializma, samoupravljanja itd. in si želi okolja, ki mu bo omogočalo oseben razvoj, razcvet talentov, dober in pošten zaslužek – na koncu pelje v naročje post-tranzicijske levice.

            Ljudje načeloma zelo težko prenašajo direktne napade – tudi če stojijo za trdnimi argumenti. Kako si torej razlagate, da en trd anti-komunist kot sem sam, vedno slabše prebavlja SDS in Janšo, ker imam občutek da ruši celoten konservativno-liberalni pol?

            Bojim se, da so mnogi udeleženci tega foruma na Časniku velikokrat na raznih desnih shodih, okroglih mizah kjer so same plešaste glave starčkov in osivele tetke. In potem jamrate, se smilite drug drugemu in udrihate čez komuniste in čez “komuniste”. Nobenemu pa niste nevarni, saj ste bolj podobni vaškemu društvu iz Spodnjega Kašlja, polno ostarelih članov, ki trmasto ohranjajo tradicijo, na obzorju pa ni nobene rešitve.

            Sam sem star 30let. Ali je sploh še kdo tukaj sploh mlajši od mene ali mojih let?!?! Gremo stavit, da sem edini oziroma eden redkih predstavnikov mlade generacije tukaj?

      • romanček je tudi tu…..torej ali ni SDSS leta 92 dala ključne glasove za padec Peterleta,ali ni bil Pučnik podpredsednik Drnovškove vlade?Vau,taki demokrati in desničarji

  4. Grosova nadaljevanka v 3 delih(le kako to,da je tako dolgo nastajala?) je v najbolj nedolžnem primeru zgolj subjektivna memoarska literatura v stilu:Tako smo živeli-žal namreč v ničemer ne predstavlja trdno dokazljivih dejstev in zato ne more kar naenkrat po mnogih letih popravljati minulega ter tako postati še ena nova “zgodovinska resnica”.Že ta Slovenska hiperprodukcija novih in novih resnic je namreč sama po sebi sumljiva, saj jasno kaže svoj edini resnićni namen: širitev kaosa za vsako ceno. Medtem,ko se bo narod ukvarjal z navideznimi resnicami pa se bodo lahko zajedalci tiho množili in redili dalje.

  5. Koliko je resnice v teh Grosovih izjavah ne morem soditi. Za eno pa lahko potrdim iz prve roke, da je resnična.

    V našem kraju je imel lesni vele trgovec velike gozdove, ki so bili seveda nacionalizirani. Dedinje teh gozdov so bile tri sestre, ena teh sester je bila žena Emila Milana Pintarja. Gozdove so dobile nazaj ob tisti prvi denacionalizaciji v katerim so vračali gozdove hribovskim bajtarjem, katerim so bili vzeti zaradi očetov, ki so sodelovali z domobranci.

    Takrat je bil Emil Milan Pintar velik DEMOKRAT, ko mu to ni več koristilo je postal velik kritik demokracije iz te pozicije nam še vedno soli pamet.

    Prepričana sem, da bi bilo za Slovenijo mnogo bolje, če bi ostali v politiki ljudje, kot je bil Gros, kakor, da so ostali razni Pintarji.

  6. Vitomir Gros je tipična oseba, ki ne bi smela v politiko. Je popolnoma neprilagodljiv, vse ga moti, totalno “picajzlast”. Nekateri ga imajo za pokončnega (kajpada, ker je nesramno kritičen do Janše! – za boljševike je pravo herojstvo, če si kritičen do Janše).

    Že dolgo ne razumem uredniške politike Časnika.si, da objavlja takšne članke in intervjuje, v katerih se malo pomembni Demosovi akterji tako dlakocepsko spominjajo obdobja izpred četrt stoletja, ko se napadeni politiki (npr. Janša, da o mrtvem Pučniku niti ne govorim) zaradi izrazite kompleksnosti tedanjih odnosov sploh ne morejo braniti.

    Popolnoma neprofesionalen (toda na moč privoščljiv in škodljiv) intervju!

    • Lucijan: “Že dolgo ne razumem uredniške politike Časnika.si, da objavlja takšne članke in intervjuje”
      ===========

      Gre za pomoč t.i. krščanskim demokratom NSi pri njihovem osvobajanju.

    • Gospod Lucijan,
      postali naj bi svobodna država in VSAK v svobodni državi se lahko ukvarja s politiko, če se le hoče. Če se z njim ne strinjate, ga pač ne boste volili. NE SMETE pa pisati diktatorsko: “Ne bi smel v politiko…”

      Še sarkazem: “Ste SDSovec, kajne?”

  7. Janša po mnenju Grosa ne bi smel priznati sodišča . Ne ga brcat. Ignoriraš in ti nič ne morejo. In Gros ugotovi, da je že v naprej vedel , da bodo JJ obsodili. In kdo ni tega vedel ? Ne pove pa kakšna je drugačna drugačna pot v demokratični državi. Da greš v bolnišnico, da pobegneš iz države, ki si jo krepko soustvarjal, da se prodaš komunistom ?
    Z obsodbo protestov sem o Grosu, ki sem ga res cenil, mnenje malo spremenil.

    • In potem se hvali, kako je prestal vse tri mesece krivičnega zapora. Zakaj ni takrat poslušal svojega Smuka in vodil postopke tako, da mu ne bi bilo treba v zapor ? Nakladačina.

      • @mrkislav, zanima me tvoje mnenje. Zakaj ignoranca in celo brisanje ali neobjava mnenj, ki bralce usmerjajo na branje tega članka tukaj, na portalih, ki preferirajo stranko SDS?

    • Mrkislav, vi pa res nič ne razumete. Janša se je dal zapreti prostovoljno na Roško, zdaj na Dob, “cirkus” pred sodiščem pa je le finta…da ne bi kdo mislil, da Janša v bistvu vse to počne skupaj z udbo….

  8. Meni manjkajo v tem intervjuju bolj natančne Grosove argumentacije glede zgodovine, Roške itd.

    Gros ostaja na ravni provokacije in zezanja.

    Drugače pa ga poleg Omana še najbolj spoštujem v Demosu. Ta dva pa sta vsaj ekonomsko svobodna.
    Večina Demosovcev prve lige so bili in so luzerji. Ali pa so si prek Demosa našli državne molznice in sinekure.
    Eni pa še kar v politiki špilajo stare rockerje. Pa čeprav jim samo domovi za upokojence hodijo na koncerte.

    • Komunizem smo uničevali na dva načina ( saj se je sam uničeval, ker ni zmožen ustvarjati):

      – provocirali smo komuniste: če se zazam ali pokam humor, komunisti znorijo, ker edino oni niso sposobni sprejemati humorja. Takoj penasto znorijo kot Hitler ali SSovci, pomrači se jim pred očmi. To je indikator: danes vidimo te komuniste po vseh strankah, še posebej v eni kot pravi Gros.

      – kritika: komunisti kot psihopati niso sposobni kritike, dvoma, samostojnega razmišljanja. Ponavljajo ukazane in naročene parole. Rabimo štab, liderja, firerja, telefon, da pokličejo kaj naj naredijo. Samo ukazi so pomembni. Samostojnosti kot razvajenci niso sposobni. Komunisti ne znajo ustvarjati in graditi. Zato z njimi ni mogoče nič skupnega dobrega narediti. Največja tragedija pa je, da mi komunist šefuje, ukazuje. To je umor duha.

        • Eden.

          Samo dopolnil sem misel, ki jo v prvem momentu nisem imel. Se opravičujem, ker prevzemam slabe navade svitase. Najprej mi je šel strašno na živce, potem pa se zalotim, da ga nevede ponavljam v slabostih.

          Nekam razpenjen mi deluješ.

    • “Meni manjkajo v tem intervjuju …” – bo treba povprašati, pa četudi to pomeni še 4. del intervjuja. 😉 Bom prebrala.

      Iz različnih pogledov (če so le iskreni) tudi lahko dobimo določeno sliko. In več kot je podrobnosti, bolj iz karikature postaja realistična. Kot nikoli doslej tudi to obdobje ni bilo samo črno-belo.

  9. Gros je postal zelo popularen zaradi banan. Žal pa ni izkoristil to svojo popularnost, da bi jo nadgradil s poslovnim uspehom. To mu je prevzel nekdo drug:

    Izet Rastoder, šesti največji trgovec z bananami na svetu, …

  10. Gospod Gros, za antikomunistično držo vam čestitam. Tudi sam sem tak. Ni sodelovanja s komunisti.
    Komunisti nikoli ne bi smeli obstajati.

  11. Vito, ali ne veš, da so bili v večini spočeti z merjasci po principu brezmadežno in rogonoscem, ki jih je vede ali nevede redil?
    Nekaj sto teh je na buchela.blogspot.com

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite