Avtorja: Rok Čakš in Barbie Blondine. Vir: Drugi svet.
Zapis o protestomaniji, ki je preplavila Slovenijo, sem načrtoval nekaj časa. Ko pa sem prebral Slovenskega naroda žrtev blogerke Barbine Blondine, mi je bilo jasno, da se bistva ne da bolje zapisati, kot je to storila ona.
Zdi se namreč, da karkoli je na to temo povedanega v “mainstream” medijih, se začne z enako začetnico in konča z enako piko. Človek kar pogreša nekaj ne toliko kaj svežega, drugačnega, ne toliko monotonega. A v tej družbi javno res razmišljamo vsi po istih, “zaželenih” vzorcih?
Barbina je dokaz, da temu vsaj na blogih ni tako. Z njenim dovoljenjem objavljam tekst, ki je vaše današnje obvezno branje.
Naša država je zavožena. Ljudje pa očitno tudi. In še takrat, ko naša politika premore zbrati svoje nadvse bistroumne ideje v kakšen varčevalen ukrep (ki jih je btw. itak premalo), se zbuni že vsak posameznik/sektor. Kaj vam ni jasno? Namesto, da bi tej zavoženi državi pomagali, vsi gledate samo na svoje riti in nekaj protestirate. Slovenci, skulirajte se!
Ne zagovarjam politike. Kje pa. Prav nasprotno – mislim, da je politika znatno prispevala k situaciji, v kakršni smo danes. Vendar pa – država smo ljudje. In ljudje volimo politike. Torej je krivda tudi na naši strani. Na strani ljudstva in ne samo na strani politikov. Če le ne bi bil v Sloveniji tako popularen fenomen kazanja s prstom na druge in nezmožnost priznanja in prevzemanja lastne odgovornosti in krivde!
Protestiranje na dnevni tapeti. Ljudje protestirajo. Velika večina jih sploh ne ve proti komu ali čemu oz. zakaj. Razumem, da se je narod naveličal teh slovenskih »mogočnežev«, ki izrabljajo zakone in kopičijo denar. Vendar to ni nič posebnega. To se dogaja po celem svetu, se je dogajalo skozi zgodovino in se bo najverjetneje tudi nadaljevalo v prihodnosti. Ljudje imamo izrabljanje svoje moči menda zapisano že v svojem DNK-ju. Več moči kot imamo, več jo hočemo in še bolj jo izrabljamo. V kapitalizmu očitno še toliko bolj, saj moč dajeta denar in položaj. Denar kupi vse, vrednote ljudstva so na psu in kot logična posledica naštetega, nastane država, kot je naša.
Sedaj protestirajo še študentje in univerza. Proti varčevalnemu ukrepu, ki se jih dotiče. Reveži pravijo, da brez denarja, za katerega jih bo »oropala« država, naš visokošolski sistem ne bo preživel. Boga Slovenija! Torej Slovenija ne bo več imela prevelikega števila študentov, ki hočejo na vsak način izkoriščati to državo s svojimi navideznimi vpisi in statusi? In fakultete ne bodo imele nič več prevelikega števila vpisanih na posameznih smereh, ki ne zagotavljajo delovnih mest? In ne bo nič več nepotrebnih študijskih smeri in teoretičnih predmetov iz kamene dobe?
»Vaše krize ne bomo plačevali mi!« se je glasil slogan tega protesta. Bravo, če slovenski izobraževalni sistem svoje učence vzgaja na ravni žrtve, ni nič čudnega, da smo, kjer smo – na prelaganju krivde na ostali svet. In takega izobraževalnega sistema Slovenija sploh ne potrebuje! Zgodovina je dokaz, da znanje in razvoj preživita vedno in povsod, kjer je volja in zagnanost. Še ko je zakon prepovedoval znanje in razvoj, je le-ta preživel. A slovenski visokošolski sistem z okrnjenim proračunom pa ne bo? No, če ne bo, ni vreden niti centa, ki bi ga davkoplačevalci namenili njegovemu razvoju.
Sicer pa je čas, da se naš izobraževalni sistem postavi na glavo, se ga pošteno pretrese in tudi otrese premnogih kvazi intelektualcev, ki s kamuflažo znanja in poučevanja izkoriščajo svoje stolčke za brezdelje in lenarjenje. Zadnji čas je, da se v slovenski izobraževalni sistem uvede red in šolnine. Da se iz kvantitete naredi kvaliteto! Šele takrat bo slovenski študent kaj vreden. Dandanes lahko študira že vsak fič firič, ki je spackal srednjo šolo. In kvantiteta študentov je naš izobraževalni sistem RAZVREDNOTILA! Naj se uvedejo šolnine in se mladina vsaj ne bo več vpisovala na fakultete zaradi statusa. Kdor je brihten in dovolj dober, bo lahko s štipendijami prav tako študiral, četudi mu njegovi starši ne bodo mogli privoščiti študija. Kdor pa ni dovolj dober, naj gre raje delati kaj drugega, ne pa sestavljati t.i. vrh slovenske inteligence.
In nazadnje še volitve. Narod se pritožuje. Narod protestira. Narod hoče spremembe. Ko pa napoči čas volitev, se pokaže realno stanje miselnosti slovenskega naroda. Nihče noče sprememb. Če bi jih, bi to pokazali tudi rezultati! Sram me je, da živim v državi, kjer je bila zadnja volilna udeležba 42-odstotna! Sram! Skoraj 60 % volilnih upravičencev sploh ni uveljavljalo svojega glasu. Edinega glasu, ki ga kot državljani imajo in nekaj velja! Potem pa imajo ti isti ljudje celo dovolj jajc, da se zbirajo po ulicah in protestirajo! Sramota … če nisi uveljavljal svojega glasu na volitvah, molči in bodi tiho tudi na ulici. Kdor ne gre na volitve, mu je prav mar za našo državo in za nastalo situacijo. In prav zaradi takih egoističnih riti brez narodne zavesti, predanih v usodo in nemoč, je naša država tam, kjer je.
Dokler bomo Slovenci igrali vlogo žrtve in le s prstom kazali na vse ostale, se iz te krize ne bomo rešili. To ni kriza gospodarstva. To ni kriza politike. To je kriza naroda in vrednot! Slovensko ljudstvo – kar zamislite se sami nad sabo! Kdo je torej kriv za stanje v naši državi – vi (slovenskega naroda sin žrtev) ali politika?
Vir: Drugi svet
