Kronologija nastajanja slovenske demokratične opozicije DEMOS

24
475

Ustni dogovor o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije DEMOS je bil sklenjen na domačiji Ivana Omana 27. novembra 1989. Uradni podpis predstavnikov vseh treh strank pa se je zgodil decembra 1989 na Sternenovi 8 v Ljubljani, kjer je bil takrat sedež SDZS.

V imenu Slovenske demokratične zveze sta dogovor podpisala Rajko Pirnat in Hubert Požarnik. Lojze Peterle in Franc Miklavčič sta se podpisala v imenu Slovenskih krščanskih demokratov. V imenu Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), predhodnice zdajšnje SDS, sta dogovor o sodelovanju podpisala Jože Pučnik in Andrej Magajna.

V imenu Slovenske demokratične zveze sta dogovor podpisala Rajko Pirnat in Hubert Požarnik, Lojze Peterle in Franc Miklavčič v imenu Slovenskih krščanskih demokratov, v imenu Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), predhodnice zdajšnje SDS, pa sta dogovor o sodelovanju podpisala Jože Pučnik in Andrej Magajna.

Andrej Magajna predlagal ime »DEMOS«

Andrej Magajna je na sestanku, kateremu je sledil podpis dogovora, tudi predlagal ime »DEMOS«, kar je bilo sprejeto kot poimenovanje nastajajoče demokratične koalicije.

Slovenska kmečka zveza (današnja SLS) je sprva sprejemala le program; Demosu pa se je dejansko pridružila 8. januarja 1990, skupaj s takratnimi Zelenimi Slovenije. 8. januar je tudi datum, ki ga nekateri, poleg 27. novembra 1989 in 4. decembra 1989, zaznamujejo kot dan ustanovitve Demosa.

Februarja 1990 se je Demosu pridružila še Slovenska obrtniška stranka, marca istega leta pa upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji.

24 KOMENTARJI

  1. Samo nekaj dni kasneje kot je bil ustanovljen Demos, pa so slovenski in hrvaški strojevodje pod vodstvom izjemno pogumnega in pametnega g. Kmetiča preprečili prihod srbskih mitingaških vlakov v Slovenijo, v Ljubljano !! Na tisoče ljudi , tudi z orožjem in srbsko milico so pripravljali -cilj je bil prevzem oblasti v SLO !!! Takratna stavka železniškega sindikata je KLJUČNO ubranila SLO ! Ne pa policija . ki se kiti s preprečitvijo dogodka, ki ga sploh ni bilo ! Sinoči je g. Kmetič na svobodni Nova24 v pogovoru z g. Rantom vse odlično razložil. Tudi to, da je javna RTV vse posnetke v arhivu ZBRISALA !! Vladajoči komunisti- ne gre za nobeno levosredinsko opcijo, pač pa za ultra leve komuniste, katerih glavni program je 1. biti na oblasti in 2. LAŽ, prirejajo svoje maškaradne proslave, na katerih v prisotnosti neposobnežev in mehkužcev na glavnih mestih v državi ( trije predsedniki, g. Kovšča pa je odrinjen…)selekcionirajo zgodovino ! In lažirajo preteklost, v čemer so “svetovni prvaki” ! Demos odrivajo ob rob v stilu – ZASLUŽNI SMO VSI, LE KUČAN PA IMA 4.700 PENZIJE- enako seveda ŽELEZNIČARSKI SINDIKAT ! Izjemno pogumna g.Krkoviča in g.Kmetiča rinejo v pozabo, kaj delajo z Janšo spremljamo dnevno !
    Ljudje pa jim kljub temu, da LAŽEJO CELO O SAMO 3O LET ODMAKNJENIH ČASIH, verjamejo, ko farbajo mladino, pa ostale, glede tega kaj so počeli med drugo vojno in desetletja po njej.
    Če lažejo za čas pred 3o leti, pa ne bi za čas pred 80 leti…..Saj vemo…LAŽ JE NESMRTNA DUŠA KOMUNIZMA, slovenskega še prav posebej. Tudi ko povedo, kateri dan v tednu je, je treba pomisliti če ne lažejo…Le kaj razmišljajo “šefi države in eks udbovci” ko sedijo v prvih klopeh pri umestitvi protestantskega škofa….

  2. Na fotografiji so trije do stirje predstavniki demokratske in socialdemokratske zveze in po dva iz kmecke zveze in zelenih. Nikjer nikogar iz tretje ustanovne clanice, torej krscanskega demokrata. Ne Peterleta, ne Miklavcica. Kot je Cerkev najbolj hodila v nos prejsnjemu rezimu, je podobno najbolj hodil v nos nastanek stranke s krscanskodemokratskim imenom. Ne le rezimu, ocitno tudi ljudem iz Demosa samega. Miklavcic je ze pred prvimi volitvami porocal, kako so na Demosovem sestanku izlocali in izigravali krscanskodemokratske kandidate za skupno Demosovo listo zbora obcin. Nikoli niso preboleli nekateri, da je na volitvah “klerikalna stranka” dobila najvec znotraj Demosa. Kmalu smo lahko brali na udarnih straneh najbolj branega casopisa poziv: “Ustavimo desnico”, ki ni prisel od zunaj, ampak iz Demosa samega.

  3. Joze Pucnik je upraviceno postal pomemben del javnega spomina slovenskega naroda. Publicista Viktorja Blazica in sodnika Franca Miklavcica, oba disidenta in v komunisticnih zaporih v 70 letih, oba postenjaka od glave do pet, zvesta prijatelja Kocbeka in Borisa Pahorja, ustanovna clana krscanskih demokratov, so prepustili javni pozabi. Nekoc ze po spremembi rezima je bilo predlagano urednikom Dela, da se opravicijo svojemu izvrstnemu novinarju Blazicu za storjeno krivico po nareku komunisticnih funkcionarjev. Gladko so zavrnili. Kdo karkoli ve o sodniku Francu Miklavcicu, temu zadrzanemu finemu gospodu po materi irskih korenin? Pozabljena. Tudi Andrej Magajna, ki se sklicuje na kocbekovski krscanski socializem se dela, kot da ta dva nista nikoli obstajala.

  4. Saj ni tako zelo pomembno, a vendar bi se moral gospod Magajna dogovoriti z Matjažem Šinkovcem, kdo od njiju se je domislil poimenovanja “DEMOS”: mediji so namreč včeraj o slednjem govorili in pisali kot o avtorju tega poimenovanja 😊

  5. “Ljubljančanu” hvala za osvetlitev zadeve “ustavitev mitinga resnice”, ki dobro pokaže kako potomci bivših partijskih struktur še danes manipulirajo z resnico. Slavko Kmetič mi je tudi osebno pravil kako je sindikat strojevodij vplival ključno na zaustavitev konvojev iz Srbije. In šele za tem oz. zaradi tega so naši ….
    Ne bom o tem, ampak o dogajanju v takratnem DEMOS-u. Žal moram dodati, da tudi na pomladni strani niso nekateri vedno na strani resnice. Govorim – nekateri, saj izrek poljskega folozofa: “laž, nesmrtna duša … – res velja za komuniste. Ha, drugi pa jo uporabljajo občasno. Tu mislim na ptico “ščinkovca”, ki se je na nedavnem srečanju ob 30. letnici Demosa pri Pahorju “kitil s tujim perjem”. Vsi v predsedtsvu takratnega Demosa vedo, da sem ime predlagal jaz. Zato se z njim nimam kaj meniti okoli avtorstva. Je pa zanimivo, kdo je to serviral v javnost, poleg njega osebno. Je pa res, da je bil on nesporni idejni avtor grba oz. logotipa, za tem, ko je bil moj predlog na seji predsedstva sprejet. Žal njegov predlog logotipa (obrnjena črka “D”, pri kateri je lol črke D izrisan v podobi mavrice) ni bil sprejet, čeprav sem zanj intenzivno lobiral. Matjaž Šinkovec se namreč ni nikoli udeleževal sej ožjega vodstva, saj so tu veljala stroga pravila. Glasovalno pravico so imeli le člani predsedstva – po dva iz vsake stranke. SDZS (predhodnice sedanje SDS) sva – kot je navedeno v prispevku – zastopala spoštovani g. Pučnik in moja malenkost (kot takratni podpredsednik stranke). In tu je še ena neresnica “pomladne ptice”: Šinkovec ni bil član predsedstva Demos, čeprav so ga iz kabineta predsednika na vabilo za omnenjeno obeležitev 30 letnice tako označili. Kako je prišlo do te laži ne vem. Bi bilo dobro raziskati. Torej proučiti kdo je zavedel predsednika Pahorja, ki je sicer pri takih zadevah dokaj natančen.

  6. Še komentar ob zgornji sliki Demosovcev. Kako je do nje prišlo. Imeli smo nek neformalni pogovor in nenapovedano je v sobo vstopil znameniti novinar Mladine Sojko. Posnel je druščino. Žal je bil ravno takrat g. Peterle v sanitarijah in ga ni na sliki. Kot vidite tam tudi ni bilo Miklavčiča, saj kot rečeno, to ni bila uradna seja predsedstva. Še to: Ne vem od kje komentarji anonimusa, da sem bil nasprotnik krščanskih demokratov. Franceta Miklavčiča sem osebno poznal (tako kot pokojnega Blažiča, ki mu je bila res storjena strašna krivica) in sva veliko debatirala – predvsem o polpretekli zgodovini. Tudi do Peterleta sem imel spoštljiv odnos. Je pa res bilo s strani “veličin” iz takratne SDZ nekaj opazk na njegov račun. Posebno, ko so dobili krščanski demokrati večino na volitvah. SDZ-jevci so namreč računali, da bo mandat za sestavo vlade pripadal njim.

    • Anonimus vas prvic bere omenjati Miklavcica in Blazica. Sele direktno izzvanega. Imeni teh dveh disidentov, politicnih zapornikov za moj pojem nikoli ne bi smeli biti pozabljeni. Posebej ne pri tistih, ki se sklicujejo na krscanski socializem in Kocbeka. Med redkimi iz tega kroga, ki nista sla v partijo in se nista obrnila stran od Kocbeka, ko je ta padel v najhujso nemilost. Razen zamejcev Pahorja in Rebule se tega ni upal nihce od tako hvaljenih pisateljskih kolegov.

      Ostajam tudi pri prepricanju, da SKD v Demosu ni bila sprejeta odprtih rok kot enakopravni partner, temvec so jo mnogi videli kot nebodigatreba. Se pa strinjam, da predvsem ocitno v SDZ. Zakonca Hribar, Bucar, Rupel so npr. ze od zacetka kazali pravo alergijo. Prvi trije so v mediji pisarili celo obsoletne clanke na temo, da stranke s tem imenom nikakor ne bi smelo biti. Kot da se jih to tice…

        • Težko je ponoviti komentar. Bil sem kritičen na pomanjkanje analize prehitre samoukinitve DEMOS-a in slabe udeležbe pri pogovoru. V tem vidim neuspeh DEMOSA, ki ni ustvaril prelom z komunističnim režimom.
          Zapostavljanje SKD v SDZ je bilo dejstvo in v tem je kal neuspeha DEMOS-a.
          Strinjam se tudi, da Viktor Blažič in Franc Miklavčič ne bi smela biti pozabljena v tem pogovoru, da bi bila opravljena analiza dejanj DEMOSA in odprta pot za nov začetek, ki ga suverena Slovenija potrebuje.

  7. Res nerad debatiram z anonimnimi osebami. “IF” nimate svojega imena in obraza. Česa se bojite ? Na vsak način hoče še mene vplesti, v krog tistih, ki so bili alergični na “krščanarje”. Če bom le najdel bom navedel tekst, ko sem nekaj objavil v podporo Miklavčiču in Blažiču. Pravzaprav je bil Miklavčič po duši (vsaj blizu) krščanskemu socializmu. Proglašal se je za “Zarjana”. To je bil krog okoli revije Zarja …. / a pustimo te podrobnosti. (No samo pojasnilo: sam sem bil vedno kritičen do Kocbeka. Naredil je napako, pravzaprav zločin, da je podpisal Dolomitsko izjavo). Se pa strinjava z stricem oz. teto “IF-om”, da so bili alergični na krščanske demokrate predvsem iz kroga SDZ. Ne bom pozabil g. Rupla, ki je za tem, ko smo dobili rezultete volitev (sestali smo se na Cankarjevi v LJ) rekel Peterletu: “Pa ja ti ne mislš biti premier !? “. Verjetno je mislil, da to mesto pripada le “veličinam” iz SDZ. Res nadutost über alles.

    • Kaj cmo, sem pac anonimna tetica. Pa se brez sicnikov in sumnikov. Se ne da pomagat.

      Kocbek je bil nerealisticen fantast. S komunisti cesnje zobat ne bi smel. Vsaj, ko je videl, kako kruti in krvolocni in izkljucno v svoj politicni dobicek usmerjeni so tudi slovenski kameradi. Nasedli so jim pa mnogi intelektualci Evrope, ne le on.

      SDZ je menda za premierskega kandidata imela pripravljenega direktorja Belinke Marjana Cerarja. Ki se mi ni zdel napacna opcija. Simpaticen, prodoren, uspesen. Tedaj. Zdaj pa ne vem vec, kaj naj si mislim o njem in njegovi cudni usodi.

  8. “V Demosu je kmalu prišlo do sporazuma, da bo predsednika vlade postavila tista stranka, ki bo na volitvah dosegla najboljši rezultat, vendar ni bilo govora o tem, da bi takšno mesto avtomatično dobil predsednik (v okviru Demosa) zmagovite stranke. V SDZ smo imeli seznam imen za ministrski kabinet, za predsednika vlade pa bi postavili Marjana Cerarja, direktorja tovarne Belinka. Zato ne razumem tistih kolegov, med katerimi je bil tudi Peterle, ki so govorili, da sem si položaj predsednika vlade želel jaz. To ni res, ker sem živel v prepričanju, da mora biti predsednik vlade ekonomist, skratka nekdo, ki se spozna na gospodarstvo. ”
    (Vir: D. Rupel)

  9. Še to o komunistih znotraj Demosa na kar opozarja »IF«. Se strinjam, da je bilo »bivših« v vodstvu krščanskih demokratov dejansko najmanj – če sploh kdo. Morda pa boste šokirani ob podatku tudi sam sem bil), da sva bila v predsedstvu SDZS / SDSS (predhodnici sedanje SDS) le dva, ki nisva bila v Partiji. Čeprav nisem bil – kot rečeno – nikoli član ZK in tudi nihče iz naše familije, sem (vsaj do nekaterih) prizanesljiv. Marsikdo je bil član ZK iz čisto pragmatičnih razlogov (kariera) in ni povzročal krivic drugim. Nekateri so bili člani, a so bili v bistvu kritiki in so se umaknili, če jih niso izključili. Morda je bil celo oponent. Očitati npr. Janši članstvo ni najbolj korektno. Vsak ima tudi pravico, da »spregleda in tekom življenja tudi kaj korigira v svojem razmišljanju. Torej JJ je v času znotraj ZK »delal probleme«, bil je oponent že kot mladinec. Drugo pa je obračanje po vetru – »tik pred zdajci.« Kaj naj rečemo o zgoraj imenovanem Matjažu Šinkovcu (od Janše inštaliranemu govorcu na proslavi Demos pri Pahorju). Ko je pristopil k SDZS je še imel Partijsko knjižico. Vprašajte ga.

    • Jasno je, da je nemoralno nekoga obtoževati komunizma, če je bil v njem kot najstnik ali še nezrela oseba in to v Jugoslaviji! Sploh pa, če si bil preganjan ali na listi izobčenih v partiji! Me pa zanima g. Magajna, zakaj ste se vi pridružili že globoko v svobodni Sloveniji komunistom, saj ti še vedno ne priznavajo komunizem za totalitarizem? To mi kot demokratu nikakor ne gre v glavo, saj mislim že dolgo, da je Pahor edini v njihovi družbi sposoben biti demokrat!

      • G “Mipo” se povsem strinjam. Ti očitki o Janši in njegovem članstvu so nekorektni. Konec koncev je bila njegova aktivnost znotraj ZK izrazito oporečniška. Glede mojega “sodelovanju s komunisti” ( ta vprašanja – pravzaprav upravičeno – prejemam že vrsto let) v demokratični Sloveniji pa takole: (No, posredno ste že sami odgovorili.) V SD se nisem vpisal, pač pa sem bil po dogovoru s Pahorjem na njihovi listi. Od “zunanjih” so bili zraven še Jurakovi Demokrati (bivši “Peršakovci”) in grupacija Eko Zeleni. No, prav z Mihaelom Jurakom sva menila, da velja podpreti “Pahorjevo prenovo”. Uvrstitev na listo pa ni bila kar avtomatična ali po “befelu”. Predhodno sem moral premagati 6 protikandidatov iz vrst SD-ja. Izvedli so namreč kar obsežno predhodno anketo v okraju. Zakaj k SD, naslednici ZK? Nekako smo vsi verjeli v Pahorja. (zato pravim, da ste na nek način že sami odgovorili.) Se je le razlikoval od starih partijcev. Moj izstop iz poslanske skupine (po enem letu) ni bil zaradi njega, ampak najbolj zaradi ministra za zdravstvo Boruta Miklavčiča; pa tudi zaradi dr. Svetlika in ne nazadnje sekretarke Anje Kopač. Z njimi res ni imel sreče. No, rating mu je, kot premieru, hitro padel. Se je pa politično pobral …/ in menim, da do sedaj boljšega predsednika RS še nismo imeli.

        • …da velja podpreti “Pahorjevo prenovo”
          —–
          Seveda se navzven kaže kot pravi demokrat. Tako da če nič drugega, mu je uspela prenova svojega zunanjega videza.
          Je pa v svojem bistvu še vedno komunist, vsaj jaz ga tako vidim. Sicer odlično obvladuje predsedniško funkcijo, pri bistvenih stvareh pa ostaja na “liniji” (kot na primer obsodba totalitarizmov, ko je državni zbor vzel resolucijo le na znanje, imenovanje ustavnih sodnikov po sestavi različnih svetovnih nazorov itd).

  10. Imam občutek, da se nekateri delajo malo butaste. Na vsak način hočejo zadevo speljati na fajt dveh nečimrnih bivših politikov: o tem kdo je sedel v predsedstvu Demosa in predlagal ime koalicije. (Glede tega so zadeve jasne in dokumentirane.) Po sredi je le malo širši scenarij v katerem je bil M.Š. le izvajalec; manipulacija, ki jo lahko vidi vsak, če jo le hoče: Odstranjevanje “persone non grata” in instalacija novih “zaslugarjev za narod”.
    Da – po šolsko – ilustriram z nedavnim primerom:
    Na Novi24Tv so me (t.im. zavezniki resnice) kar izrezal. Kaj šele, da bi me povabil, da jim kaj povem o takratnih dogajanjih. Kaj naj si mislim? Prav smešni so. Pa po svoje razumem njihovo zadrego. Že, če pogledate sliko, boste vidl, da tam ni niti JJ, niti Šinkovca, niti Grimsa … – sedanjih glavnih razlagalcev takratnih dogodkov.

Prijava

Za komentiranje se prijavite