Med letošnjim tradicionalnim novoletnim srečanjem v Tinjah, ki je bilo ubrano na temo Duh ne pozna meja, je nekdo med razpravo povedal, da je Koroška v enem letu izgubila okrog 1000 prebivalcev. Torej ne le Duh, ampak tudi biološki upad ne pozna meja, saj tako rekoč cela Evropa beleži demografsko zimo.
Ob povratku domov v Podjuni obiščemo prijatelja duhovnika. Prijazen nasmeh ob sprejemu pod stoletno lipo pred mogočnim starodavnim župniščem. V notranjosti pod oboki predmeti in podobe pripovedujejo o izredni duhovni kulturi gospodarja hiše. Na mizi knjižne novitete v slovenščini in nemščini. Polnost življenja in Duha. Skozi majhna okna vidimo na vrtu dva otroka. Župnik pojasni: »Imam prevelik farovž, in sem zaprosil, da mi dajo v hišo kako begunsko družino, po možnosti krščansko. Pa so mi dali muslimane. Vam jih predstavim.« In jih pokliče. Oče, mama in dva otroka povejo svoja imena, po slovensko pozdravijo in odidejo. »Gospa mi kuha, jaz pa jih učim nemško in slovensko. Izpit za prvo stopnjo znanja nemščine so že opravili,« pove.
Kmalu po novem letu je statistični urad RS sporočil, da se je v Sloveniji lani rodilo 600 otrok manj kot prejšnje leto. Visoka številka – 30 šolskih oddelkov.
Decembra lani smo na TV Slovenija gledali pogovor s Saro Bevc Jonan, kaldejsko kristjanko, diplomantko fizike, begunko iz Iraka. Želela je emigrirati v Nemčijo, a po naključju ostala v Sloveniji. Zelo lepo govori slovensko, vključila se je v krščansko skupnost, ustvarila družino, poiskala delo. Sama o sebi pravi, da je Slovenka.
Nemčija se je odločila in snuje svojo priselitveno politiko: sprejela bo tiste, ki imajo ustrezne poklicne kvalifikacije. Bo upala postaviti pogoje tudi glede civilizacijskih »kvalifikacij« prišlekov in s tem krepila lastno kulturno identiteto in olajšala integracijo prišlekov?
Slovenska država se obnaša tako, kot da demografska politika ni njena stvar, kot da je le v pristojnosti njegovega veličastva Slučaja.
Kdaj bo Slovenija sprejela učinkovite pronatalitetne ukrepe in kdaj si bo upala oblikovati proaktivno priselitveno politiko? Táko, da bo lahko reševala pomanjkanje delovne sile in olajšala prihod tistim ljudem, ki so nam kulturno blizu. S takimi ukrepi ne bi le izboljšala katastrofalne demografske podobe, ampak vzela tudi veter z jader skrajnim ksenofobom.
