Demografska luknja

36
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Ponovno smo bili obveščeni, da se je število prebivalcev Slovenije zmanjšalo. Veliko več ljudi se je izselilo, kakor smo jih mogli nadomestiti z naravnim prirastkom in imigracijo. Od tu naprej je vsako govorjenje o ekonomskem okrevanju nesmiselno, kajti ni in ne bo prave gospodarske rasti, če ne bomo imeli otrok.

Otroci so najboljši bencin za gospodarsko okrevanje države, ker so po naravi potrošniki. Tisti pravi, dobri potrošniki. Za otroke je potrebna hrana, obleka, stanovanje, šolanje … Tu ne gre za luksuz, temveč za potrebne in koristne stvari, ki seštete pomenijo zdrav gospodarski temelj vsake družbe. Otroci se pa rojevajo trdnim zakonom, zdravim družinam, kjer se oče in mati trudita za ljubeč odnos. To pa je mogoče, če država podpre njuna prizadevanja s primerno družinsko politiko, ono pravo in resnično družinsko politiko in ne z ideološkimi »družinskimi« zakoniki, ki so napisani le zato, da koristijo eni privilegirani, moderni, samooklicani manjšini. Kadar družinski zakonik pišejo v zaprtem bunkerju, kamor zagovorniki družine nimajo vstopa, protidružinski ideologi pa, se nam ne piše nič dobrega.

Prvi ukrep za obnovitev gospodarskega življenja v umirajočih družbah je torej spodbujanje rojstva otrok, ki se začne pri zakonskem privilegiranju zakona med možem in ženo in mladih družin. Spodbujanje mora obsegati spremembo mentalitete celotne družbe do življenja, dolgotrajno davčno prijaznost, državno priznanje in to ne glede na to ali je na oblast taka ali drugačne oblast. V Sloveniji je to danes utopija. Najprej so družino uničevali komunisti, zdaj jo samooklicani »naprednjaki« s teorijo o spolih in istospolnosti. Po 75 letih praktičnega uničevanja družine, prihajamo zdaj s tem vlakom na končno postajo. Slovenija se prazni. Ljudje umirajo in mnogi mladi odhajajo v svet. V prazen prostor pa vstopajo tujci, ne le iz Bosne in Kosova, temveč iz celega, predvsem muslimanskega in afriškega sveta. Naša družba postaja še bolj raznolika, kakor je bila pod jugo-komunizmom, ko so bili naši »jugoviči« pravzaprav nam kulturno sorodni sodržavljani.

Nenehen priliv tujih ljudi pa postavi domačo etnično skupnost pred velike izzive. Najprej se postavlja vprašanje, »koliko tujcev zmoremo sprejeti«. Odgovor za Evropo se giblje tam okoli 10% prebivalstva. Drugače je čez lužo, kjer so priseljenci v večini. Razlika pa je tudi v tem, da v Evropo prihajajo ljudje, ki nočejo sprejeti nove identitete in je njihova integracija prevečkrat ničelna, drugače v Ameriki, kjer hočejo priseljenci postati »Američani«. V vseh Evropskih državah se zatika že pri obveznem znanju domačega jezikam, ki se postavlja samo od sebe kot naslednji problem, posebej velja to za slovanske in germanske dežele. A obvezno znanje jezika je le minimum, ki ga domačini smemo zahtevati od vsakega priseljenca. Če se priseljenec ni pripravljen dobro naučiti gostiteljevega jezika, potem bi se moral takoj izseliti … Druga stvar, ki jo smemo od vsakega priseljenca zahtevati, je spoštovanje navad, ki vladajo v družbi. Odnos do dela, do lastnine, do čistoče, do reda, praznikov … vse, kar sestavlja našo kulturo, zgodovino in identiteto, mora priseljenec spoštovati. K temu potem dodaja svoje osebne, družinske in verske tradicije, ki pa nimajo domovinske pravice v državi, ki si jo je izbral za prebivanje. Predvsem pa priseljenec nima pravice, da bi zahteval pravice, ki gredo »avtohtonim pravicam«. Čeprav je sredi Berlina »milijon« Turkov, le-ti tam niso in ne morejo biti manjšina. Morda čez 300 let, zdaj pa še ne. Turki so manjšina v Bolgariji, v Nemčiji pa ne. Prav tako ne morejo biti manjšina v Sloveniji državljani bivše Jugoslavije, ker ne živijo strnjeno na nekem ozemlju in tudi ne živijo pri nas toliko časa, da bi se lahko oblikovali kot manjšina. Čez 300 let, morda, danes prav gotovo ne. Dobro bi bilo, da se internacionalisti, ki zatirajo v Sloveniji svoj lastni narod in ga zaničujejo, tega spomnijo, da ne bi povzročali z govorjenjem o »novih manjšinah« še več nereda kakor ga že imamo, kakor je to storil Zalar na nekem svojem predavanju.

Problematično postane tudi vprašanje o podeljevanju državljanstva. Francozi, ki menijo, da je vsak, ki se rodi v Franciji že s tem Francoz, so podeljevali državljanstva drugače kakor Nemci, ki sledijo nam bližji krvni (narodni) liniji. Vsekakor pa je jasno, da postane podeljevanje državljanstva prvovrstno politično vprašanje, saj je z njim mogoče porušiti politično ravnotežje znotraj države. V Sloveniji računamo, da »jugoviči« volijo levico in zato levica z lahkoto podeljuje (podarja) naše državljanstvo vsem, ki prihajajo iz bivše Jugoslavije. Ni važno ali znajo slovensko ali dejansko živijo v Sloveniji, ampak, da bodo volili »naše«. In prav mogoče je, da nam to onemogoča, da bi se znebili kontinuitete. Ljudje, ki doma nikoli ne bi volili ex-komunistov, v Sloveniji iz preproste preračunljivosti in hvaležnosti, to storijo. Še bolj tragično pa je postopanje pri tkim. izbrisanih, kjer ni jasno, zakaj taka množica ljudi ni bila sposobna v roku urediti svoje papirje, če so živeli tisto leto v Sloveniji. Ni jasno, kajti jaz sem bil sposoben to urediti, pa čeprav so komplicirali bolj, kakor bi »izbrisanim«, ki bi morali stopiti do Upravne enote in pokazati svojo osebno izkaznico s stalnim bivališčem v Sloveniji. Ni jasno ali pa je. Tudi ta množica, ki je od vsega začetka zaničevala našo državo, je in ostaja problem.

Kadar pa tudi z imigracijo, kakor je v našem primeru, ne moremo pokriti demografskega minusa, takrat so naši temeljni problemi tako veliki, da je vprašanje, ali imamo moč in pogum, da se z njimi soočimo.

To je zdaj vprašanje. Ali bomo pogledali temu bistvenemu vprašanju v oči, začeli spodbujati družine (tiste prave in edine zdrave!) ali pa bomo okameneli na okopih svojega prav in brez padala padali v brezno propada?

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


36 KOMENTARJI

  1. “Morda čez 300 let, zdaj pa še ne.”
    Realnost je drugačna. Demografska slika v Berlinu kaže na to, da bo imel Berlin že pred letom 2050 za župana potomca turških priseljencev…
    Če pogledamo Balkan preko 20. stoleja, vidimo, da je v 100 letih Kosovo preško iz večinsko srbskega prebivalstva v večinsko albansko prebivalstvo.
    Tore je govoriti o 300 letih nesmiselno, ker se takšni premiki lahko zgodijo že v treh, štirih generacijah…

  2. Amen, Andrej, Amen! Ampak s tako sinodo o družini, kakršno s(m)o uprizorili oktobra v Rimu se bojim, da tudi iz strani katolištva ne gre pričakovati reševanja demografskega problema. Razen če nas oktobra 2015 čaka kakšno presenečenje…

  3. Katastrofa od članka! Avtor očitno nima pojma o tem kaj sploh je država!
    In najbolj žalostno je, da pripada desnici. Pripada tistim, ki naj bi utemeljili samostojno Slovenijo, pa misli da je to privat država, ki ne pripada komunistom ampak “nam”.
    Sramota!

    Naj vas ne skrbijo tujci, gospod Poznič. Vsakemu bo žal, da je prišel v Slovenijo. Tako kot je mnogim žal, da so se tu rodili, in odhajajo v tujino.

  4. Medtem, ko je bila iz Slovenije izgnana praktično tretjina naroda, 30%!, in ko samostojna Slovenija ne naredi nič, da bi se Slovenci vrnili domov, vi filozofirate o nekaj tisoč priseljencih, ki nam preprečujejo da bi izvolili pravo vlado!?

    Vi niste trezni!
    Tretjina naroda je izgnana, z vašim blagoslovom vas, in z blagoslovom teh, ki so ostali v Sloveniji. Tako temeljitim blagoslovom, da se je v 25 letih samostojnosti vrnila le peščica.
    To je naša nacionalna sramota! Vi pa nič. Delate se neumnega.
    Kar “čudite” se izbrisanim. Sploh si ne zaslužite samostojne Slovenije!

  5. Vse te negativne trende je omogočilo razvrednotenje vrednot, ki po svojem izvoru temeljijo na harmoniji z naravnim okoljem in stvarstvenimi zakonitostmi. Očitno bomo čez sto let živeli Evropejci v Afriki in oni tukaj, pa čeprav nimamo za to telesnih in veščinskih pogojev.

    Vse to je omogočil skrajni liberalizem s svojo globalizacijo, ki bo pokopal Evropo in njeno kulturno dediščino in duhovno bit.

    Svoje pa dodajajo tisti, ki nočejo dobro slovenski skupnosti in hočejo, da bi sčasoma izginila.

    Evropa se že prebuja iz moralnega spanja in že sprejema ukrepe, da bi se ohranil evropski živelj in njegova kultura, ki brez dvoma bogati svetovno kulturo.

  6. “Veliko več ljudi se je izselilo, kakor smo jih mogli nadomestiti z naravnim prirastkom in imigracijo. ”

    G. Poznič verjetno preveč bere tabloidno časopisje. Tu so uradni podatki: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6610

    Selitveni prirast je bil v 2. četrtletju rahlo negativen, -99, naravni prirast pa krepko pozitiven, +854. Je pa fascinantno, kako smo imeli ves čas krize (z izjemo letošnjega leta) pozitiven selitveni prirast in to kljub 10% gospodarskemu upadu in 10% brezposelnosti! Kaj ti priseljenci tu delajo? Verjetno ne beračijo vsi po Tromostovju in Čopovi, verjetno opravljajo službe, ki jih dekadentni slovenceljni (namenoma pišem z malo) nočejo.


  7. Prvi ukrep za obnovitev gospodarskega življenja v umirajočih družbah je torej spodbujanje rojstva otrok, ki se začne pri zakonskem privilegiranju zakona med možem in ženo in mladih družin.

    Prvi ukrep za oživitev gospodarskega življenja ni spodbujanje rojstev, ampak ustvarjanje pogojev za njegovo oživitev. Z vzpodbujanjem rojstev, v danih razmerah, lahko povečujemo le tok izseljevanja.

    V razmerah, ki jih obvladuje politika “Foruma 21”, ni mogoča gospodarska rast, saj nastopajo v tem forumu prav iste politične sile, ki so ekonomsko uničile prejšnjo državo.

    Največji sovražnik gospodarske in ekonomske rasti je namreč prevelik delež državne lastnine, na kateri je prisesana politična moč kontinuitete.
    Ta skrbi le za to, da bi se v državi prav nič ne spremenilo in na vso moč, s pomočjo uradništva in neprimerne davčne politike, zavira zasebno podjetništvo in samozaposlovanje. Ta kontinuiteta se dobro zaveda, da jo lahko pri življenju ohranjajo le ekonomsko odvisni volivci, ki ga predstavljajo zaposleni v javnem sektorju in v državnih podjetjih.

    Za željo rojevanja je že poskrbel Bog, zato ta ne more biti v rokah institucij. V rokah institucij so lahko le prizadevanja za ustvarjanje materialnih osnov mladih družin, ki morajo vedno obvezno temeljiti na moralnih vrednotah. Slednje pa v okolju, ki ga obvladuje politika kontinuitete, predstavlja zelo velik napor, zaradi česar se tudi velik del krščansko usmerjene politike, okolju raje prilagaja, kot pa proti njemu bojuje.

  8. Za željo rojevanja je že poskrbel Bog. Toda upadanje rojstev je oblastnikom v sramoto. Oblastniki ustvarjajo razpoloženje v družbi, ki lahko duši normalen razvoj. Ni brezveze rečeno med ljudmi, da je komunizem najboljša kontracepcija.

  9. Za demografsko ravnotežje naroda je potrebno, da povprečna ženska v rodnem obdobju rodi 2,1-2,2 otroka. V EU je malo držav, ki to dosegajo: vsaj pred leti sta bili tu Irska in Poljska ( ne vem, če sta še). Zelo blizu tej številki sta recimo Francija in Švedska; sicer nekateri omenjajo, da tudi na račun velikih socialnih podpor velikim imigrantskim družinam.

    Slovenija je že okoli 3 ali 4 desetletja pod rodnostjo, ki omogoča samoobnavljanje. Najnižja rodnost je bila v poznih devedesetih ni zgodnjih 2000-ih letih, mislim da okoli 1,3 ali celo 1,2, kar je celo nižje od sredozemskih rekorderjev Zahodne Evrope ( Italija, Španija). Tudi nemška rodnost je zelo nizka; avstrijska za odtenek boljša. Podobna kot pri nas na Hrvaškem. ( O Kosovem pa bolje ne razpravljat.)

    Slovenija je sicer nekje od 2004 do gospodarske krize beležila dober trend rodnosti, povečanje za okoli 30%. Kar je bilo še zmeraj med nižjimi v Evropi ( ne več čisto na repu), ampak skoraj pol poti do normalne rodnosti se je zgodilo. Nimam podatkov, ampak predvidevam, da rodnost od 2009 v SLO spet stagnira ali pada.

    Problem prihodnjega trenda v SLO je tudi, da so generacije žensk, ki prihajajo v rodno dobo vse manjše ( bistveno menjše od generacij žensk, ki iz nje izhajajo) in da se bo ta primanjkljaj še poglobil v naslednjih 10 letih.

    Veliko pametne in zelo proaktivne politike bi bilo potrebno, če želimo videt v prihodnje vsaj solidno nataliteto v SLO. Za razliko od avtorja in I. Keržeta je moje mnenje, da na nataliteto kaj malo vpliva vprašanje ali razporočene osebe smejo prejemati sv. obhajilo in stopnja formalne urejenosti, ki je omogočena stabilnim homoseksualnim parom.

    Veliko več ima opravka recimo struktura državnega proračuna, zlasti njegovega socialnega dela. Delež denarja, ki gre družinam in otrokom recimo. Ogromno meni pove, da se je SLO te postavke po 2009 brez problema in radikalno rezalo. Ko je šlo za pokojnine, posebej še priviligirane pokojnine in dodatke borcem ter kvaziborcem NOB je bil nedotakljiv zadnji cent. Celo z odločbo ustavnega sodišča.

    Tu smo jasno povedali, kje na lestvici prioritet se nahaja slovenska družina in njeno odločanje, koliko otroškega smeha in joka bo slišati v prihodnje. Ne vem, če so še katere postavke v proračunu, ki bi se bolj rezale. Ergo …

    • Nikar ne relativiziraj tega problema s podatki iz tujine, češ tudi tam je tako.
      Nataliteta v Sloveniji je padla v zadnjih 20 leti skoraj za 50% potem pa se je malo dvignila, da je lahko danes rečemo da je padec recimo 30%.
      S tem da se je povprečna starost mater pri prvem otroku je skoraj 30 let.
      Vse to skupaj kaže da je pred nami hud udarec na nataliteto.

      Mislim pa, da se natalitete ne da kupiti z denarjem.
      Nataliteta je tam, kjer ljudje radi živijo! In to je seveda in predvsem odvisno od politike kot take. V Fritzlovi kleti pač ni kakšnega veselja, bi rekel pavel.

    • “Veliko več ima opravka recimo struktura državnega proračuna, zlasti njegovega socialnega dela. Delež denarja, ki gre družinam in otrokom recimo. Ogromno meni pove, da se je SLO te postavke po 2009 brez problema in radikalno rezalo. Ko je šlo za pokojnine, posebej še priviligirane pokojnine in dodatke borcem ter kvaziborcem NOB je bil nedotakljiv zadnji cent. Celo z odločbo ustavnega sodišča.”

      To je zato, ker družine nimajo svojega sindikata ali stranke, kot ju imajo upokojenci in javni uslužbenci. Temu se reče demokratični socializem, ha, ha.

  10. Nič ne relativiziram podatkov nizke slovenske rodnosti. Opozarjam, da je problem vseevropski ali vsaj večinskega dela Evrope. In da bojo našo staro dobro celino pač preplavile druge vitalnejše rase, narodi, kulture, vere, če bo šlo tako naprej. Ne bo se mogoče zapirati v slonokoščeni stolp samozagledanega blagostanja, v “splendid isolation”.

    Tragični dogodki pred obalami Lampeduse nas na to opozarjajo. Svet je en in vse bolj en.

  11. Na pamet izračunano:
    Ob predpostavki, da želimo vsaj obnavljati prebivalstvo SLO (2 milijona) in da traja povprečna življ. doba 75 let, bi bilo potrebno vsako leto 26.670 rojstev, v primeru 80-letne življ. dobe pa 25.000. Vsekakor podatek, ki pove dovolj. Če zraven prištejemo primanjkljaje iz preteklih desetletij – praktično nedosegljivo.

    In lahko govoričimo in pametujemo – medtem pa zaključujejo svoje rodno obdobje tiste »dovolj številne generacije«, ki bi to še lahko (z majhno vzpodbudo) dosegale. Verjetno je res veliko odvisno od pripravljenosti države za (finančno) pomoč, a mogoče še več je »v glavah«: postavili smo si neke namišljene standarde in »standarde« – in verjamemo (mar res?), da so boljši, kot so nam položeni v našo naravo.

    V veliko večji materialni revščini so bili rojeni in vzgojeni mnogi rodovi naših prednikov, ki jih je življenje s svojo trdo roko vzgajalo v žilavosti, da so v preizkušnjah, ki jih nujno prinaša življenje v vsakem zgodovinskem obdobju, preživeli. Mi pa za revščino smatramo, če nismo prepričani, da bomo pojutrišnjem zmogli kupiti našim najmlajšim najnovejši prenosnik ali tablico (ne glede na to, da jim s tem bolj škodimo kot koristimo).

    In seveda: z otroki so (same) težave: ovirajo kariero, motijo nočni mir, zahtevajo ogromno časa – ne, ne moremo si jih privoščiti, kajti delodajalec tega ne tolerira. A da bi mama bila doma? Pa od kje si ti, da jo boš tlačila za štedilnik?! Tudi največji zagovorniki družine ne »vidijo« mame drugje kot na »dveh frontah«: v službi in doma. (Kot da »biti mama« ni (dovolj veliko) delo. Pa čeprav je. Tudi materinstvo je lahko vrhunska kariera – a to je preživelo vprašanje (ugotovitev) iz nekega pra-obdobja …)

    • Točno!
      Vse te politične ekshibicije z nekimi denarnimi dodatki, so samo to, politične ekshibicije. Politika je tako pokvarjena da bi tudi na tem delala politične točke.
      Ob tem jim sploh ni važno da družino z otroki porivajo med “socialne” kategorije. Med tiste, ki ne zaslužijo dovolj za preživetje. Ja, čemu pa potem sploh še kdo dela?!
      Tako jemati dostojanstvo očetom in materam otrok je res podlo.

      In tako je celo gospod iz Družinske pobude poslal družine na Rdeči križ po vinjeto!
      In sploh ga ni sram.

      S takim odnosom do zakona in družine ne bomo nikamor prišli. Čaka nas pravo svetopisemsko iztrebljenje naroda.

    • Mimogrede, ob osamosvojitvi jih je bilo 30.000, potem je padlo na 18.000 in menda lani nekaj čez 20.000.
      Zato so se šole praktično izpraznile. Vpisnih mest je kolikor hočeš, otrok je bistveno manj.

  12. Živim v tujini, tako da s prve roke vem, kako je biti tujec. In ta članek je v precejšnji meri žal ideološko pretiravanje in kaže na nerazumevanje realnosti laikov priseljencev, ki ne pripadajo isti naciji. Bojim se, da je del slovenske desnice miselno ostal v 30. letih 20. stoletja v vseh tistih ideologijah.

    Pogosto, še zlasti v Sloveniji, se tuje delavce zelo grdo izkorišča – le kdo bi se želel vključit v izkoriščevalce, ki te še naženejo iz države, ko zahtevaš plačo, za kateri si trdo garal.

    Da pa so priseljenci krivi za ohranjevanje kontinuitete – to je pa res težka nacionalistična nebuloza in prenašanje odgovornosti na druge. Tujci se vedno trudijo prilagajat domačinom, v večji ali manjši meri – duh Slovenije je pa zelo očiten. Sprtost, nekritična konzervativnost, zloba, narcisoidnost. Moj nekdanji sodelavec, Bosanec, je bil nad Slovenijo precej razočaran, češ, saj ste še bolj sprti na naše in vaše, kot pri nas v Bosni.

    Slovenija še vedno hudo boleha tudi od nacionalistične katastrofe iz 19. stoletja: na kratko, nacionalna država je zastarel in krivičen koncept. Samo poglejte Švico, Kanado, Avstralijo, ZDA – vse so uspešnejše od nacionalnih ozkogledosti. Ni čudno, da si priseljenci ne želijo integracije v samozagledene narode, kjer ostaneš vedno tujec (do 300 let, ne?).

    Skratka, dobro jutro, Slovenija, EU je že zdavnaj večnacionalna konfederativna država z elementi federacije (le iz politične obzirnosti se o tem ne govori na glas, Američani pa to že dolgo vedo). Kje pa živimo mi, nekje l. 1848 v Zedinjeni Sloveniji?

    • Tudi jaz sem zelo razočaran. Radi bi imeli lastno državo, ampak državljanstvo bodo dobili samo tisti, “ki jih jaz odobravam”. Druge pa kar ven, če je treba.
      Avtor nima pojma kaj je to državljanstvo. Pa gospod ni neki poštar, mimogrede.
      Nacionalna država, ne vem, ali je sploh kdaj obstajala kakšna? Tudi iz 19. stoletja. Hitlerjev Tretji rajh je bil mišljen kot nacionalna država.

      • Še Izrael ni nacionalna država! Da bi bil pa hec še večji, tako nizkega domovinskega čuta kot je pri nas, ne najdete nikjer na svetu.

  13. Slovenija je ustavnopravno definirana kot država slovenskega naroda in obenem država državljanov Slovenije. Torej oboje.

    Robert pretirava v obratno smer od avtorja članka. Če je EU to, kar pravi, večnacionalna konfederalna tvorba, to ne pomeni, naj bi to isto definiralo tudi njene sestavne dele, konkretno Slovenijo. Smo zato ustanavljali svojo državo, da nam bo zdaj nekdo po by-passu spet pripeljal v šole skupna ( jugoslovanska) kulturna jedra? Ali celo srbohrvaščino kot paralelni uradni jezik?

    Priseljenci imajo v Sloveniji celo za evropske standarde ugodne razmere družbene promocije. Najbrž ni države znotraj EU, kjer bi imeli recimo priseljenci iz Bosne in Srbije tako močne profesionalne pozicije v številnih sektorjih. Celo do župana prestolnice.

    Nimam konkretnih podatkov, ampak upal bi si tvegati oceno, da ima nekdo, ki se v Sloveniji rodi v imigrantsko družino boljše možnosti družbene promocije kot nekdo, ki se rodi v stoletno slovensko kmetijo. Bilo bi dobro, če bi kateri od družboslovcev ( ki jih imamo tako veliko) prav to z objektivnimi kazalci raziskali, ne pa da nam redno trosijo propagandne puhlice, namenjene avtokulpabilizaciji etničnih Slovencev, češ kako netolerantni da smo.

    Slovensko podeljevanje državljanstev ob osamosvojitvi je bilo ekscesno lahkotno. Nobena urejena demokracija jih ne podeljuje na tak lahkoten način. Baltom ni na misel prišlo, da bi to ponudili vsem njihovim priseljenim Rusom. Jaz sicer nisem za to, da se iz Slovenije ( ali Evrope) dela trdnjavo, ki bo onemogočila priseljevanje, podobno kot se je pred vdori Turkov nekoč gradilo tabore.

    A realistično zmerno krmiljenje priseljevanja je ob vzpodbujanju družine in rodnosti po mojem najbolj razumna pot. Izbrisani so nastali prav kot stranski produkt pretirane razprodaje državljanstva ob osamosvajanju.

    Za razliko od zdravka ne vidim pametnega razloga, da bi nazaj klicali ljudi, ki so se s poraženo vojsko iz SLO po letu 1991 prostovoljno umikali; posebej če so se umikali v rodne kraje in če gre za družine profesionalnih vojakov ( ki se selijo po profesionalni dolžnosti). Za razliko od A. Pozniča mislim, da so bili narejni kiksi, med drugim to, da niso kasneje izbrisani dobili individualnega pisnega obvestila državnih organov, naj si uredijo status. Mnogi niso vedeli, da spadajo v to skupino, mnogi so mislili, posebej rojeni na slovenskih tleh, da jim državljanstvo gre avtomatično. Kiks, birokratski ali sistemski je bilo tudi to, da se ni upoštevalo težkih vojnih razmer v tistem času v mnogih od krajev, kamor naj bi izbrisani šli urejat svoje matične dokumente. Naj bi izbrisani tisti čas hodili urejat dokumente recimo v Srebrenico, Sarajevo, Vukovar? Skratka, slabo premišljene rešitve, ki so povzročile nepotrebne humane težave in madež na sicer tolerantni naciji. In še nov težek udarec davkoplačevaskemu žepu ( menda do 2 milijardi evrov).

  14. Takile članki so čisto mimo. Delajo škodo desnici. V njih se skriva nacional-socializem. “država mora spodbujati, subvencionirati”

    Tujci vstopajo na prazen prostor. Tja kar Slovenci nočejo.

    Žalostno je predvsem to kako zelo je v Sloveniji mrtva prava desnica in prava sredina.
    Poglejmo: saj so mladi zadnjih 25 let brez služb, če se njihovi ta stari z zvezami in ritolizenjem “ne znajdejo”.
    Večina mladih po 14 letu zapusti trajno Cerkev.
    Šolski sistem je za njih samo fiksanje v fotelju, da ni treba iti v real life.

    Predvsem pa: kaj je v 25 letih v Sloveniji sploh dolgotrajno dobro funkcioniralo. Nič. Vse razpada, ker ima v sebi duh smrti, duh pohlepa, duh laži, duh sprenevedanja, duh malikovanja.

    Je bilo kaj novih podjetij in novih delovnih mest ustanovljenih v tej Fritzl kleti.

    Zmrazi me, ko že več let berem take rokovnjače kot je BMT in takle stil kot je zgoraj od Pozniča. Popolnoma impotenten, škodljiv tekst.

    Seveda je prav nataliteto spodbujati z normalnimi pogoji življenja. Ne pa da se država obnaša kot komunistični Fritzl in nas sužensjko izkorišča in zlorablja.

    Jaz imam 3 majhne otroke, toda ves čas sem na preži, da emigriramo. V tej Fritzl – jokavi dolini -mestu Gogi – kjer so si komunisti in nacional socialisti skoraj v vsem enotni, le v tem ne kdo naj bo na oblasti – nima nihče zdrav, priden in sposoben nikakršne možnosti zdravega življenja.

  15. Demografska luknja… je in predvsem BO očitno zelo velik problem.
    Pokojninski sistem se že sedaj podira…
    Ko tuja narodnost v neki državi doseže določen procent je pot do nemirov (zaradi želje po spremenitvi statusa,…) čedalje bližja.
    Ljudje brez otrok več trošijo drugače in drugje (družine z otroci več trošijo v lokalnem okolju) kar se gotovo pozna tudi v proračunu države.

    • Pokojninski sistem se ruši, ker je narejen umetno. Kot je kriminalna ponzijeva piramida narejena umetno. Tako da prvi poberejo ves denar, ostali pa vse zgubijo. In to je posledica socializma in ne demografije.

      Kako lahko zahtevate v Sloveniji več otrok, če pa so ži ti nedobrodošli, saj ne dobijo že 25 let služb?

      Ustvarjanje družin je stvar zakoncev, lokalne skupnosti, Cerkve.
      Ne pa države. Država naj samo spodbudi pozitivno selekcijo, majhno obdavčenje, oborožitev družin, tekmovalno šolstvo in zdravstvo, učinkovito sodstvo, privatno lastnino in zmanjša državno lastnino na nulo.

      • Daj premisli ti malo, ki v liberalni obsedenosti za vse, ampak prav vse probleme doma in sveta, dajaš kot pokvarjena plošča en in isti recept. Namreč več svobodnega trga.

        Kako obrniti staranje in demografsko umiranje naroda? Prosti trg. Kako ustavit epidemijo pojavljanja debelosti že pri otrocih? Prosti trg. Kako ustavit emisije toplogrednih plinov in segrevanje planeta? Prosti trg. Kako rešiti ogrožene kulture in jezike tega planeta? Prosti trg. Kako poskrbeti za ( onemogle, obolele) starostnike ob enormnem daljšanju življenjske dobe prebivalstva in krčenju aktivnega prebivalstva in mladih? Prosti trg. Kako ustavit manjšanje biotske pestrosti okolja, pospešeno izumiranje živalskih in rastlinskih vrst? Prosti trg.

        A ti ne kapne- tisoč različnih diagnoz. Ti in tvoji pa poznate eno samo in to vedno isto terapijo. In če kdaj slučajno in začuda le uvidiš, da za nek problem tvoja terapija ne ustreza, potem problem ignoriraš. Kot konkretno vprašanje nizke rodnosti v Sloveniji in vseh posledic, ki iz take rodnosti izhajajo. Zate problem ne obstaja, ker prostotržna ideologija nima tipal, da bi ga registrirala, kaj šele obravnavala.

        A ti kdaj ne pride čisto nekje na kraj tvoje liberalne pameti ena mala hipotezica, da tu nekaj ne štima? 😉

        • Pravna država. Pred prostim trgom mora biti pravna država. Ja, pravna država, ki stoji na človekovih pravicah.

          V kritiziranem besedilu pa gospod Pavel sploh ne omenja prostega trga, temveč “Država naj samo spodbudi pozitivno selekcijo, majhno obdavčenje, oborožitev družin, tekmovalno šolstvo in zdravstvo, učinkovito sodstvo, privatno lastnino in zmanjša državno lastnino na nulo.” Kdo ve, kaj misli z “oborožitev družin”?

          • Kaj misli z “oborožitvijo družin”? Najbrž točno to. ( Če nekdo reče paradajz, človek najbrž najprej pomisli, da dotični res misli na paradajz, ne recimo na muškatni orešek ali na kremšnito, kajne?) Sicer v Sloveniji ” second amendement” k ustavi zaenkrat še ne velja, ampak očitno ima vseeno ameriška National Rifle Association dolge lovke svojega vpliva.

            Sicer je bil moj odgovoru pavlu namenjen na oba zapisa, torej tudi onega pred citiranim. Kjer so avtor članka, očitno pa tudi nekateri drugi komentatorji, zaradi skrbi okoli nizke rodnosti, razglašeni za nacionalsocialiste. 🙁

  16. Prva stvar, ki bi jo mladi potrebovali je UPANJE v prihodnost. Kaj bi mladi še potrebovali:
    1. ZNANJE, ki jim lahko pride prav pri delu in v življenju.
    Škoda je dolgih let študija za delovna mesta, ki bodo redkokdaj obstajala. (Velik del fakultet bi lahko prepolovil ali še bolj zmanjšal število svojih študentov).
    2. POGUM, da se v življenju dokazujejo in vztrajajo, kljub padcem in napakam, ki jih delajo.
    3. SVOBODO in čim manj birokratskih ovir pri graditvi svojih sanj. (hiša, stanovanje, obrt, podjetje,…)
    4. SPODBUDO, ki bo spodbujala varčne, delovne, pridne, podjetne… V smislu -> več kot boš naredil, bolj boš bogat, bolj boš razgledan, več boš imel… NE TAKO KOT SEDAJ, ko je družina prikrajšana, če varčuje, če ima hišo, če ima denar na banki… Saj se navsezadnje ljudje bojijo biti bogati.
    5. VEČ MIRU IN ČASA ZA DRUŽINO
    Starši, ki so zaposleni so velikokrat službeno zelo zasedeni. Otroci in starši pa potrebujejo svoj čas in mir. Otroke in njihovo vzgojo vrnimo staršem (današnji delovnik je za družinsko življenje zelo slab).

  17. V Sloveniji morda res lažje uspeš, če si z juga – ampak zakaj: ker državo obvladuje insitucionalizirana mafija, stari komunisti – pravi Slovenci! Tem je sicer vseeno, kdo vlada v ospredju, da ga le kontrolirajo – seveda pa so ti ljudje tudi čustveni in imajo radi, kar jih spominja na nekdanjo jugo. Kdo pa voli to mafijo vedno znova – pravi Slovenci. Ja, res tudi priseljenci, ampak poznam tudi priseljence, ki striktno volijo Janšo. Še več bi jih bilo, če ne bi Slovenci sami preferirali kontinuitete. Levica in desnica sta obupno konzervativni, brez pameti. Eni za komunizem in jugo, drugi za katolicizem (ideologijo).

    Ker sem prišel v tujino, vem, kako je. Populističnih desničarskih strank že ne bom volil, ker nisem mazohist – širijo nestrpnost in sovraštvo med ljudmi, ki je bolj škodljivo in nepopravljivo od njihove eventualne zmage na volitvah. Ljudje se na splošno ne počutimo dovolj v redu, nacionalizem pa to zlorabi in sprevrže, češ če si naš, si že OK, nič ti ni treba naredit – če si pa tujec, si zanič (če si boljši, si pa nas gotovo nekoč zatiral ali okradel). Skratka naši in vaši se začno že pri nacionalizmu!!

    Mislite, da lahko domačini ločijo na pogled, kdo se je ravno priselil pa še ne zna dobro njihovega jezika, kdo pa tu živi že 40 let pa se mu ne da naučit? Seveda ne. Odnosi pa se zastrupljajo.

    Večnacionalne države so vedno uspešnejše od nacionalnih, če le najdejo skupno kulturo, vrednote, cilje. Tudi Juga bi bila, pa je bila problem kultura in cilji, ne pa sam koncept večnacionalne države. Avstrijsko cesarstvo pa je bilo zelo uspešno, dokler ga ni uničil nacionalizem, ki je porušil skupno kulturo in cilje.

    Slovenska kultura na podlagi jezika je neumen izum 19. stoletja, ki nas je ločil od kulture, s katero smo bili tedaj eno (evropske/nemške) in nas pripeljal v naročje Balkana. In to samo zaradi malikovanja jezika, ki bi moral ljudi povezovat, ne pa ločevat. KULTURA je daleč daleč pred jezikom in narodom, v Sloveniji pa intelektualci hudo bluzijo, ko mislijo, da je obratno. Jezikovne sorodnosti so le stvar preteklosti, jezikovne arheologije (primerjalnega jezikoslovja), in ne bi smele nikoli usmerjati sodobne kulture!

    • Tudi gradnja babilonskega stolpa in dogajanje okrog nje: no, ja – ni šlo vse po (človeških) načrtih …

      Malo še počakajmo (ali pa dosti : kakšno leto več ali manj – kaj je to v primerjavi z večnostjo …), pa bomo (mi ali naši zanamci) videli, kako izgleda strpna »multikulturna in multinacionalna« Evropa (z Evropejci ali brez – to menda ni težava). Ja, problemi, ki se zaradi priseljevanja že dolgo nakazujejo in naraščajo, izvirajo prvenstveno prav iz demografske luknje (tukaj ne pomaga ne liberalno tržno gospodarstvo ne socializem ne plemenska ureditev: kdor noče (pre)živeti, ga nobena družbena ureditev ne more prisiliti k temu).

      Ne bo treba novih »turških vpadov« – se že (dolgo, prikrito, a vztrajno) dogajajo: ne »z ognjem in mečem«, ampak bolj »prijazno«, človekoljubno, pravzaprav »iz solidarnosti« (z izumirajočo Evropo). Če pa je povsem vseeno, katere narodnosti ali vere si (in to, da si se rodil kot Slovenec, praktično nič ne pomeni), potem pa ni problema: vsi smo pripadniki iste človeške vrste. Vsi enakovredni – vsi enakopravni (ali kako že?).

      • Marta, mi smo demografsko vsaj kakih 100 let pred Evropo, tako da se bojim da ne bomo dočakali tega o čemer govoriš. 🙂

        Družbena ureditev je ključna, po mojem mnenju. Komur družba zlomi voljo do življenja, kdor je vedno prevaran, tega je težko pripraviti k življenju. Propadanje naroda je oblastniku v sramoto. Gnusoba komunistična je propadanje naroda, uničevanje družine, mladih.

  18. Prizadelo me je, ko sem bral,da Pavel s tremi malimi otroki preżi, kako in kdaj bi emigriral. Sam imam podobno izkušnjo v mladosti in v časih, ki so bili hujši od današnjih pa mi je bilo hudo in sem se vrnil. Izkoreniniti se in se presaditi drugam je hud stres za vsako żivo bitje. Je pa res, da bi bili sedaj moji otroci in vnuki Švicarji, če bi z żeno potrpela in vztrajala. Ob takih mislih se spomnim na Jezusovo najvišjo zapoved o ljubezni in na njegov “program” z blagri na gori in na besede ne bojte se in ne skrbite, kot za ptice, ki letajo, bo Bog poskrbel tudi za vas. Saj nam ni hudega. Kaj pa če bi se po bożji volji rodili med tistimi miljiradami ljudi v Afriki, Aziji, ki nimajo hrane, vode in miru. Po svoje imajo prav Pavel, IF in Hrvatini in tudi moja malenkost, ki nenehno godrnjamo, a se ne zavedamo, kako grozno hudo so żiveli ljudje v zgodovini pred nami in kako slabo živi večina miljard ljudi v današnjih časih. Moji sosedi rojevajo otroke, kot po tekočem traku, imajo jih že osem ali devet in ko sem vprašal njihovega deda, svojega vrstnika, ali jih ne skrbi prihodnost v tej nori deželi, mi je odgovoril, da ne. Vse generacije v zgodovini, pravi, so imele hude probleme, vojne, lakote, oblastni teror pa so se vse znašle in preżivele. Tudi mi se bomo!

    • Ta družina je najboljši dokaz, da pri nataliteti ne gre za denar. Politka bi rada vse podkupila, zato govori o denarju.
      Pavla čisto razumem. Biti tujec nekje je verjetno lažje, kot pa prenašati slovenski Goli otok.

  19. IF, tvoja avtokulpabilizacija je pa res neki nduti intelektualizem, ki te prime takrat, ko nimaš argumentov.
    Podtikaš mi neko zavzemanje za poraženo vojsko, ki ga ne kažem nikjer.
    Pozabljaš seveda, in prikrivaš, brezpravnost zakona o državljanstvu, ki je povzročil izbris. Tvoj predlog o obvestilih je povsem mimo in kaže da nimaš pojma kako deluje oblast in država.

    Točno je kar pravi pavel: nacional socializem delaš iz dovčerajšnjega komunizma. Pa še to ne bi bilo najhuje, če bi vsaj podpiral pravno državo, namesto goljufivih in krivičnih zakonov. Izbrisanim ste nastavili past, a ste se sami spotaknili vanjo in bo treba plačat. Pa tudi to nekaterim ni dovolj velika šola, ampak nabijajo še kar naprej svoje, kot pravi nacional socialisti!

    Žalost in sramota. Sploh od enega intelektualca, kot je IF. Dvojna žalost in sramota.

    Še veliko dela imajo komunisti v Sloveniji. Da vsem skopuhom poberejo to kar še imajo in da nadutežem pokažejo, da niso nič več kot prah zemlje.

    IF, jaz sem govoril o sto tisočih Slovencev v Argentini in Avstraliji, ki jih nihče ne kliče nazaj. Brate smo izgnali, pa se delaš prijazen do bosancev in hvališ brezpraven zakon in neko “razprodajo” državljanstev.
    Nimaš najmanjšega pojma kaj je pravna država ali država sploh, ali pa se strupeno sprenevedaš, da te lahko samo komunist ustavi.

    • No, zdaj sem jih pa slišal. Drugič ti, zdravko, svetujem, da namesto naštevanja katerih katastrof slovenskih in tudi globalnih razsežnosti sem osebno kriv, da raje poveš, katerih po tvojem nisem kriv. Bo krajši seznam, manj pisanja.

Comments are closed.