Delo prek študenta

0
27

Piše: Marko Limbek

V Sloveniji znova postaja aktualna problematika študentskega dela. Obstoječa ureditev dejansko spodbuja sivo ekonomijo, s čimer škodi gospodarstvu in razvoju Republike Slovenije. Najbolj pa škoduje študentom, ki podaljšujejo študij, in diplomantom, ki na trgu mladih konkurirajo študentom. Študentsko delo se prav tako ne šteje v delovno dobo. Študenti ne prejemajo regresa, potnih stroškov in odpravnine. Kadarkoli jih lahko odpustijo.

Prejšnja vlada je želela več denarja nameniti za štipendije, ki jih kritično primanjkuje, vendar so študentski protesti in parlament zakon ustavili. Zadnja dogajanja kažejo, da se zadeva vendarle počasi premika. Septembra je Mlada Slovenija ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku posredovala predlog reforme študentskega dela. Namesto napotnice predlaga pogodbo, s katero bi bolje zaščitili interese študenta, ter druge izboljšave, predvsem pa bi več denarja namenila štipendijam.

Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve (MDDSZ) zdaj predlaga Zakon o malem delu (ZMD), ki bi več denarja namenil za štipendije, omejil pa bi tako število ur in urno postavko študentskega dela. Zakon močno podpira Mladi Forum, podmladek Socialnih Demokratov, ostro pa mu nasprotuje Študentska organizacija Slovenije, ki zaradi tega zahteva celo odstop ministra Svetlika.

Prvič se tako nakazuje odkrit konflikt med levimi političnimi podmladki in Študentsko organizacijo Slovenije, ki se je vedno nagibala v levo, zdaj pa se je zalomilo okrog denarja. Prvič so se poenotili politični podmladki šestih največjih strank, ki zahtevajo, naj minister za delo Ivan Svetlik v novem zakonu uredi štipendiranje. Zakon o malem delu predvideva izenačitev študentov in upokojencev ter omejuje malo delo na 14 ur tedensko. Ministrstvo je mnenja, da je malo delo za upokojence tako ali tako le dodatek k pokojnini, zato naj bi omejitev bila upravičena. Vendar ta argument pri študentih ne zdrži, saj le manjši del prejema štipendijo, precej tistih, ki je ne prejemajo, pa bi potrebovalo več časa za delo.

Rešitev j bi bila ločitev malega dela za študente in upokojence in ugodnejši pogoji za študente, na primer ugodnejše obdavčevanje (zakon predvideva dvig obdavčitve z 20 na 30 odstotkov) in večje dovoljeno število delovnih ur. Pomanjkljivost zakona je, da ne uvaja strokovnih del, ampak so študenti še vedno prepuščeni delu v lokalih in restavracijah. Zanimivost zakona je tudi, da bo v vladnih službah malo delo omejeno na 30 odstotkov zaposlenih, torej največ en “mali delavec” na tri zaposlene. To vodi v zaposlovanje rednih delavcev, s čimer se bo zmanjšala brezposelnost, manjše pa bo tudi povpraševanje po študentskem delu.

Prijava

Za komentiranje se prijavite