Ivan Štuhec, teolog
Moj predlog je, da odstopi, ker tako nesposobne vlade nismo imeli vse od osamosvojitve. PS je prišla do oblasti brez slehernega programa, brez ene same pametne ideje, kaj je po treh letih slabega vladanja Boruta Pahorja treba storiti. Popolnoma postransko aferaške zgodbe so naplavile to brezoblično združbo, ki nam vsak dan bolj zapravlja državo. Vstajniki pa nič! Predlagam, da uvede davek na vstajniško neaktivnost in sneg, ki »verjamemo«, da bo padel letos pozimi. Doslej še nismo imeli vlade, ki bi tako močno »verjela«, kakor to prepogosto izraža predsednica. Ampak to je uporabljala že pred fototerminom pri papežu. Torej gre za kontinuiteto, in ne za spreobrnitev.
Luka Novak, publicist in pisatelj
Prihodek javnega sektorja prihaja od gospodarstva. Žal niti nisem bil začuden, da se je poraba v Sloveniji zmanjšala najbolj v EU. To je posledica desetletij, ko so nam v glavo vtepali, da je poraba nazadnjaška dejavnost, s katero naj se ukvarjajo drugi. Če bi sledili indeksu porabe, bi ugotovili, da ta žene državo, ne pa subvencije industrijskim dinozavrom. Za zagon je potrebna industrijska strategija, davčne olajšave za zaposlovalce in razbremenitev plač. Javnemu sektorju je treba odsekati mrtve ude, ne pa zamašiti strokovnih žil. Namesto tega imamo zdaj lobije in sistemsko korupcijo, ki ji botruje hiperregulirani sistem javnega naročanja, brez katerega ni mogoče kupiti niti fascikla, mogoče pa je izprazniti celo državo.
Miha Jenko, novinar
Kriza je globoka in huda, zato potrebujemo radikalne metode. Vladi bi predlagal, da se skupaj z opozicijo, sindikalisti in delodajalci zapre v kakšno palačo, najbolje čim manj komfortno. Tam bi se nato zgolj ob kruhu, vodi in jabolkih morda le dogovorili, kaj jim/nam je storiti, da Slovenija po izgubljenem desetletju končno začne korakati v pravo smer. Dokler se ne dogovorijo, naj ostanejo zaprti za zidovi, tako kot kardinali ob volitvah papeža. Če metoda deluje v Vatikanu, ne vidim razloga, da ne bi tudi pri nas.
Mateja Kužuh Novak, zagovornica pravic starejših
Prebivalci potrebujemo v teh težkih časih dvoje. Najprej dokazila, da bodo tisti, ki so državo spravili v tako hudo stisko, kaznovani. Pred časom so mladi družini zaradi neplačanega majhnega dolga zarubili hišo. To morajo narediti tudi pri teh, ki so neodgovorno jemali in dajali kredite. Zapleniti premoženje. Drugo, kar potrebujemo, je skupen napor, povezanost in solidarnost, da se potegnemo iz krize. Zato predlagamo krizni davek ali, še bolje, samoprispevek, kot smo ga dajali nekoč, torej, da vsak po svojem prihodku prispeva v blagajno. Vsi ekonomisti nasprotujejo kriznemu davku, pravijo. Je to res ali pa ga zavračajo le tisti, ki hočejo izstradati najbolj ogrožene družine, da se bodo njihove denarnice še naprej polnile?
Več: Delo
