Delo: Igor Omerza o arhivih SDV, pogovor

Igor Omerza je lani izdal knjigo Edvard Kocbek: Osebni dosje št. 584 in zatresel založniški trg. Obsežno delo je napisal tako rekoč po naključju – ko se je lotil raziskovanja gradiva o Odboru za varstvo človekovih pravic. Toda prav priprava knjige o odboru mu je zdaj onemogočila dostop do arhiva nekdanje SDV. Nekje so se namreč zbudili dvomi o ustavnosti veljavnega področnega zakona, po katerem je vse gradivo SDV, nastalo pred 17. majem 1990, splošno dostopno. Ker arhivske omare na Sovi ostajajo zaklenjene, Omerza ne piše več.

/ … /

Nastal je Osebni dosje št. 584. Od leta 2006 do 2009 ste tako »živeli« s Kocbekom. Brez težav?

 Brez težav. V resnici me sploh najbolj ne zanima proučevanje nekdanje službe državne varnosti, je pa zanimiva, ker se povsod pojavlja. Pri Kocbeku sem pregledoval partijske dokumente, dokumente sodišča, tožilstva, osebno zapuščino v Nuku, javno objavljene dnevnike. Vsi dokumenti Udbe in partije so po zakonu iz leta 2006 odprti, zaprti so le nekateri, recimo dokumenti državnih organov, slovenskega in jugoslovanskega predsedstva, prav tako je zaprt del, kjer so občutljivi zasebni podatki. Tudi pri Kocbeku. To vem zato, ker mi je povedal Kocbekov sin Matjaž, da so tam njegovi opisi.

Vam takrat nihče ni očital, da brskate po preteklosti?

Ne, javno ni bilo nobenih slabih odzivov, edino Tone Pavček mi je očital besedo udbaši. Ampak z njo sem označil samo Jožeta Javorška, ki sem ga lahko opredelil kot sodelavca Udbe, delal je namreč za denar. Tako je pač bilo.

/ .. /

Na Arhiv Slovenije ste avgusta naslovili prošnjo za vpogled. Kateri deli gradiva so vas zanimali?

Predvsem različni informativni in indikativni bilteni nekdanje SDV. Gre za petnajst mikrofilmov, ki se nanašajo na delovanje službe od leta 1970 pa do leta 1983. Svojo prošnjo sem utemeljil z javno publikacijo, ki jo pripravljam o gradnikih Odbora za človekove pravice. Tako ali tako bi za vsako objavo dokumenta moral dodatno pridobiti dovoljenje Arhiva in s tem nikoli nisem imel težav. Nočem delati na črno kot kakšen ilegalec, hočem imeti javne, verodostojne vire.

In kaj se je potem zgodilo?

Nič. Januarja sem se pozanimal, kako kaže. Povedali so mi, da Sova vpogleda ne dovoli, ker bi lahko nastale škodljive posledice za varnost države in za njene politične in gospodarske koristi. Takrat so tudi izdali sklep, da zaradi morebitne neustavnosti prekinjajo postopek. Toda ta razlog je irelevanten, saj nihče niti ni sprožil postopka ustavnosti.

Kateri vpogled konkretno so vam zavrnili?

Nedostopnih je denimo 250 strani informacij uprave za analitiko iz leta 1979. Pri vseh drugih dokumentih z mikrofilmov je Sova navedla strani, ki so zanjo nacionalnega pomena.

Več: Delo