Delati bomo morali dlje

V nemškem časniku FAZ se sprašujejo o potrebnih spremembah upokojitvene starosti. Gospodarska kriza in demografske spremembe silijo vse več držav EU da dvignejo upokojitveno starost. Poleg Grčije, Španije in Francije, kjer nameravajo starostno mejo za upokojitev, ki je trenutno 60 let, dvigniti v kratkem,  gre po tej poti tudi Nizozemska. V Nemčiji so že sprejeli zakon, da se upokojitvena starost do leta 2029 postopoma dvigne na 67 let.

Dejanska in uzakonjena upokojitvena starost (za obdobje 2002-2007)

Ali bo takšno povečanje dovolj? V strategiji “Evropa 2020”, ki je bila predstavljena februarja, je Evropska Komisija zapisala da bosta v EU v letu 2060 za vsakega državljana ki bo star več kot 65 let, le dve osebi, ki delata. Trenutno razmerje je 1 proti 4. Osnutek Zelene knjige vključuje nadaljnje izračune. Ti kažejo, da bi se morala upokojitvena starost do leta 2060 podaljšati na skoraj 70 let.

S podobnimi vprašanji se soočamo tudi v Sloveniji. S predlogom novega pokojninskega zakona se tudi nam dviguje upokojitvena starost. Predlagana izhodišča za modernizacijo sistema za v bodoče predvideva, da bi zakonsko povišali minimalno upokojitveno starost iz 58 na 60 let, ter polno upokojitveno starost na 65 let, z možnostjo manjšega števila let za ženske. Dosedanji model predvideva za polno delovno dobo 63 let za moške in 61 za ženske.

Slovenska vlada želi zvišati tudi dejansko upokojitveno starost. V vseh 27 članicah EU so se leta 2008 v povprečju upokojevali stari 61,4 leta. V Sloveniji je bilo ta starost 59,8 leta. Mlajši od 60 let so se leta 2008 v povprečju upokojevali še v nekaterih državah: na Malti, v Franciji, na Poljskem ter na Slovaškem. Med evropskimi državami, kjer se v povprečju upokojijo najstarejši, so Švedska, Ciper, Nizozemska in Velika Britanija.

Dosedanji predlogi zvišanja starostne meje za upokojitev so potrebni. Lahko se zgodi, da ukrepi ne bodo dovolj, in da bo potrebno upokojitveno starost v Sloveniji še povečati.

Dodatno:

Europas Bürger müssen länger arbeiten

Starostna meja med osrednjimi vprašanji pokojninske reforme