Dejanja nekaterih so zapisana

64
548
Foto: Anton Tomažič.
Foto: Anton Tomažič.

Ko sem v na Planet Siol 28.decembra 2014 prebral članek Roman Jakič: Kdo zdaj v parlamentu “afne gunca”? »o akterjih slovenske samostojnosti« sem najprej pomislil, da se je spet nekdo ponorčeval iz tega najvišjega akta v zgodovini Slovencev. Zmotilo me je predvsem to, da je pisec članka napisal imena oseb z imeni, ki to niso bila. Še vedno ne razumem, da se vedno bolj spreminja tok dogodkov, kot se dogaja tudi »brisanje« ljudi, ki so bili, ali nam je to všeč ali ne, pobudniki in akterji slovenske samostojnosti – od ideje in vse do njene uresničitve. Medtem, pa se vedno bolj poveličuje tiste osebe, ki so temu dogodku v veliki meri celo nasprotovali.

V javnosti sem že nekajkrat poudaril, da smo številni, ki smo bili v koaliciji DEMOS tudi resnični akterji v predpripravah in pripravah za slovensko samostojnost še živi in s svojimi spomini v glavah in z osebnimi arhivi tudi dejanske priče takratnim dogodkom. Tako, da je zgodovinska resnica še kako dokazljiva. Prav tako tudi neresnica. Potrebno je le prelistati nekaj arhivskih dokumentov. Se bo pač treba sprijazniti s tem, da so bili časi, ko so nekateri brez oklevanja stopili na pot slovenske samostojnosti in tisti, ki so pri tem oklevali in tisti, ki so slovensko osamosvojitev z vsemi podtalnimi dejanji poizkusili zaustaviti.

To mojo trditev lahko vsakdo preveri v arhivi DZ (ali v zborniku »Bela knjig slovenske osamosvojitve«) iz posameznih razprav (kot npr. 29. 3. 1991 16. seja DPZ, Osnutek proračuna 32/1.; 29. 1. 1991). Pri tem še posebej omenjam govor g. Romana Jakiča, ki je (27. 3. 1991 na 25. seji ZZD, Predlog proračuna; 37/1) nasprotoval postavki, po kateri so bila določena sredstva za nakup orožja za Teritorialno obrambo in takratno milico. Amandama za odvzem denarnih sredstev iz Predloga proračuna 37/1 je podkrepil z naslednjimi besedami: »… Gospod Janez Janša je v uvodnem ekspozeju bistveno mistificiral položaj in ogroženost Slovenije pred nekimi tujimi sovražniki slovenskega ljudstva in slovenskega naroda.« Prav tako so temu amandmaju pritrjevali skoraj vsi iz vrst opozicije.

Zato me moti, da so med ključnimi osebami slovenske osamosvojitve navedena tudi imena poslank in poslancev, ki še za »statiste« (kaj šele, da bi glasovali za sprejem pomembnih zakonov) niso želeli sodelovati. Kot takratni podpredsednik poslanskega kluba DEMOS, lahko naštejem, da so pravi akterji bili: Janez Janša, Lojze Peterle, Vitomir Gros, Dušan Plut in Spomenka Hribar. To pa še zdaleč niso vsi oziroma nisem navedel vseh 126 poslank in poslancev kluba DEMOS ter ministrov, ki so pripadali strankam iz pozicijskih vrst ter številnih drugih. Prav tako so pri projektu osamosvajanje sodelovali tudi nekateri iz vrst opozicije. Ti so brez soglasja v svojih stranka glasovali po lastni vesti in tako pripomogli, da smo sprejeli pomembni zakone in druge zakonodajne postopke, da smo plebiscitarno odločitev uresničili de iure in de facto. In Slovenija je na podlagi vseh teh predhodnikov dejavnikov lahko razglasila svojo neodvisnost. In šele na podlagi teh zakonskih opredelitev in temeljnih listin smo smeli in zmogli z lastnimi vojaškimi silami ubraniti našo neodvisnost.

Ob moji razpravi na omenjeno pisanje nikakor ne mislim žaliti ali deliti poslank in poslancev na tiste, ki so dejansko sodelovali in tiste, ki so k temu pristopili po končani desetdnevni vojni, oz. po podpisu Brionskega sporazuma, ali pa šele potem, ko je zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje. Prav tako nikomur ne očitam takratnega nasprotovanja, le kadar ga vpraša nekdo, ki zgodovine iz časov slovenske osamosvojitve ne pozna, naj bo iskren in naj pove, da je bil takrat le »poslanka oz. poslanec opazovalec« dogodkov in da je zaradi osebnega preračunavanja kaj bo stal ob strani in zato ne spada v »klub« akterjev v času slovenskega osamosvajanja. Toliko.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


64 KOMENTARJI

  1. Zanimivo in poučno branje.

    Hvaležen spomin bi imeli tudi do tistih, ki so po lastni vesti, vendar v nasprotju z večinskim stališčem leve stranke, glasovali za sprejem pomembnih osamosvojitvenih zakonov.

    Naj se napišejo imena tistih, ki so glasovali za in tistih, ki so glasovali proti.

  2. Nekaterim pač nikoli ne bo jasno, da imeti različen pristop do problema ne pomeni tudi imeti različnega cilja.

    Ker če analiziramo vse, kar se je takrat dogajalo, potem bomo ugotovili, da je bilo ključno ravno to, da so obstajali različni pogledi in pristopi na rešitev nastale situacije. Vsem Slovencem je bilo takrat jasno, da je z Jugoslavijo konec, že zaradi plebiscita iz decembra 1990. Poti nazaj ni bilo. Bistveno vprašanje je pa takrat bilo ravno v tem, kako bomo to samostojnost in neodvisnost izpeljali. In v Sloveniji sta bili takrat dve struji. Ena struja je poudarjala pristop konflikta, torej poudarek na vojaški obrambi, druga pa diplomatski pristop, torej poudarek na pogovorih, pogajanjih, mirni rešitvi spora. Na koncu nam je pa vsem jasno, kateri pristop je zmagal, seveda je bil to diplomatski. Da smo uspeli slovenijo obraniti z lastnimi vojaškimi silami je nek mit, ki se takoj razblini v nič, ko pogledamo, kaj se je dogajalo na Hrvaškem in še posebej v BiH. Miloševića Slovenija preprosto ni zanimala in na srečo smo imeli takrat v Sloveniji tudi politike, ki so to razumeli in znali to izkoristiti za to, da je osamosvojitvena vojna v Sloveniji trajale le 10 dni, ne pa več kot 4 leta, kot na Hrvaškem.

    Jakič pa takrat ni počel drugega, kot zagovarjal t.i. deklaracijo za mir, ki je izrecno zagovarjala proces osamosvajanja, vendar na miren način, kar je bilo povsem državnotvorno, pa tudi taktično in strateško modro. Več o tem si lahko preberete na wikipediji: http://sl.wikipedia.org/wiki/Deklaracija_za_mir_1991

    • Ne mogoče je v enem kratkem povzetku našteti vse dejavnike slovenske osamosvojitve (jaz temu pravim tudi Sreča), zato se z Vami strinjam le delno. če ne veste je hrvaška politika delala na “mirovnikih”. Kaj se je zgodilo in koliko časa je trajal njihov proces osamosvajanja vemo. Biti poleg in to doživljati in danes podoživljati na podlagi arhivov je eno, ali o tem razpravljati iz oddaljenosti 24. oziroma 23. let od dogodkov, velika razlika.

      • Slovenija in Hrvaška nista primerljivi, ker Slovenija ni imela “Srbske Krajine”, torej, kot že rečeno Milošević glede Sloveniji ni imel nobenih strateških ciljev, z drugimi besedami, Slovenija ga ni zanimala. Vojna v Sloveniji ni trajala 10 dni zato, ker bi bili Slovenci bolje oboroženi kot Hrvati, ampak zato, ker smo imeli že v osnovi pred Hrvati izrazito strateško prednost, ki smo jo na koncu tudi izkoristili, čeprav bi jo lahko še bolj, torej tako, da do vojne v Sloveniji sploh ne bi prišlo.

        Enako možnost pa so imeli tudi Hrvati. Ampak razlog, zakaj so si Hrvati vojno želeli je pa ravno “Srbska Krajina”, ki jo je bilo treba uničiti zato, ker bi drugače na dolki rok tvegali izgubo ozemlja, ki ga je “Srbska Krajina” zajemala. Celo takratni hrvaški minister za notranje zadeve je priznal, da so Hrvati vojno načrtno izsilili, ker dejansko druge možnosti kot to, da Srbe iz Hrvaške preženejo na silo, niti niso imeli.

        In seveda je lahko po bitki vsak general, ampak to ne pomeni, da so pač na koncu dejstva takšna kot pač so. In dejstvo je, da smo si Slovenci samostojnost zagotovili predvsem po zaslugi uspešne diplomacija in ne z vojsko. In to tako v odnosu do JLA oz. Jugoslovanskega vodstva, kot v odnosu do mednarodne javnosti, ki nas na začetku sploh ni podpirala. In na osnovi teh dejstev lahko samo obžalujemo, da se takrat nismo še bolj oprli na dimplomacijo, ker saj pravim, vojni in žrtvam v njej, bi se lahko tudi izognili. Mogoče iz takratnega vidika to ni bilo dovolj očitno, morda tudi zato, ker te možnosti nekateri politiki sploh niso hoteli videti.

        Tako da saj pravim, nesmiselno je napadati politike, ki so proces osamosvojitve videli na bolj miroljuben in miren način, ker nam je v končni fazi to le koristilo.

        • Kot, da ne vem kaj je bilo? Le Vi ne veste g. Primc, ker Vas ni bilo v takrat v poslanskih klopeh. Zato o nočnih obiskih v slovenskem parlamentu,iz juga ne morete vedeti. Potekali so v tajnosti. Upam, da se niso magnetogrami izgubili. Prav tako ne za pisne grožnje, ki smo jih bili deležni nekateri. Naj bo čas pozabe! Le s tujim perjem naj se nihče ne baha.
          Franci Feltrin

          • Franci Feltrin: “Le Vi ne veste g. Primc, ker Vas ni bilo v takrat v poslanskih klopeh”
            ===========

            Ne, da ga ni bilo v poslanskih klopeh, takrat ga sploh še ni bilo na svetu, ni še niti sral v pleničke.

          • Komentiral sem le tisto, kar je bilo zapisano v prispevku in ne tega, o čemer ne bi nič vedel. In verjamem, da so bile pisne grožnje, to je sestavni del foklkore v takih primerih, ampak koliko teh groženj je bilo dejansko resnih in realnih, da o tem, da bi bile celo uresničene, niti ne govorim. In seveda ne preseneča, da so realnost situacije znali najbolj oceniti tisti, ki so dejansko bili del dotedanjega sistema. Če je nekdo v tem videl neko zaroto, je to kvečjemu posledica politične neizkušenosti in nesposobnosti realno oceniti takratne razmere.

            Tudi vsi vemo, kako je general Adžić grozil, kako bo vojska šla z vsemi sredstvi do konca, že naslednji dan pa so se enote JLA začele pomikati v Hrvaško. Če bi vsaj 10% teh groženj dejansko uresničili, bi verjetno bile posledice neprimerljivo hujše. Kar je še eden dokaz o tem, da je bila neka vojaška grožnja Sloveniji minimalna, v kolikor bi se znali na ukrepe in grožne JLA in zvezne vlade, ki so bili v totalnem razsulu, odzvati bolj premišljeno in diplomatsko.

            Edina realna grožnja je v tistem času bil Milošević, kar se je kasneje tudi zelo dobro pokazalo na Hrvaškem in v BiH. Ampak kot že rečeno, Miloševića Slovenija ni zanimala. Če bi ga, potem bi se tudi vojaška avantura v Sloveniji končala veliko bolj tragično. Tako da seveda je potrebno prispevek TO, takratne milice in ostalih enot, ki so se uspešno zoperstavili JLA, ampak sam vojno v Sloveniji vidim bolj kot poraz takratne povsem neizkušene politike, kot pa njeno veliko vojaško zmago nad enotami JLA, ki dejansko sploh niso vedele, zakaj se pri vsem skupaj sploh gre. TO, milica in ostali so dejansko morali reševati to, kar je slovenska politika “zasrala”, če se izrazim zelo neposredno in so to počeli pogumno in častno, za kar jim grejo vse pohvale. Ampak vojno bi bilo potrebno takrat preprečiti, ker je bilo to realno mogoče in izvedljivo in to, da so se nekateri v tej smeri prizadevali je pač treba pozdraviti, ne pa da se o tem govori kot o nekem izdajstvu.

            Tako da še enkrat ponavljam. Glede osamosvajanja je potrebno spoštovati in upoštevati vsakršne napore, ki so Sloveniji v takratnem času koristili. In ti napori zagotovo niso bili le vojaške narave.

    • Tovariš Lenko spet nekaj sanja.

      Želja po razorožitvi Slovenije je prihajala le od tistih, ki, so želeli, da bi Slovenija ostala pod Jugoslavijo.

      Res je, da je Miloševič taktiziral in pustil Slovenijo ven, dejstvo pa je, da je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da smo se aktivno uprli.

      Če se ne bi, ali, če ne bi imeli vojske, se Slovenija ne bi mogla osamosvojiti.

  3. Osamosvojitelji

    Najzaslužnejši tisk

    Samostojna Slovenija ? Ne, hvala !
    Nehajte že enkrat s slovensko samostojnostjo ! Končajmo s to zablodo, dokler ne bo povsem prepozno !
    …plebiscitarni podvigi so žabja volna.
    …Slovenci so bili še nedavno moderen in evropski narod. Z religijo nacionalne suverenosti pa se selijo v politično Zakarpatje.
    …nacionalna vojska bo funkcionirala kvečjemu kot opora morebitnemu slovenskemu fašizmu.
    …politika, ki se poganja za slovensko nacionalno državo, ne pelje v Evropo. Natančneje, politika slovenske samostojnosti je nezdružljiva z vključevanjem v Evropo.
    …raje prestopam mejo kot zaničevan in sumničen državljan Jugoslavije, kot pa da ponosno krnim pod suvereno kranjsko marelo.
    …za začetek bi se bilo treba odpovedati Rešitvi, za katero se zdi, da smo jo našli. Rešitvi, ki v najboljšem primeru ne pelje nikamor: ” samostojni Sloveniji.”
    – Mladina, Tomaž Mastnak

    Drugače povedano, vera, da bo Slovenija postala samostojna le, če bomo Slovenci dovolj trdni, nas lahko pripelje do mednarodne izolacije, kaosa in končno do tega, da bi se morali na kolenih vračati v Beograd: lepšega dokaza, da se lahko človek samostojno odloči le o samomoru, o vsem drugem pa se mora dogovarjati, si seveda ne bi mogli želeti.
    – Mladina, Miha Kovač

    Drugi dan vojne, v času ko je šlo za biti ali ne biti, je v komentarju z naslovom ” Vojščaki ” obtožil vse, ki se bojujejo, da nasprotujejo ” načelu svobodne presoje.” – Dnevnik, Milan Meden

    Teritorialna obramba se spreminja v nekakšno brambovsko bratovščino, ovešeno s čudnimi švanjcerjanskimi oznakami, ki v tem odločilnem trenutku še najbolj ogroža samo sebe.
    – Dnevnik, Veno Karbone ( Neven Borak ) – sin upokojenega oficirja JLA in svetovalec Milana Kučana
    V času Pekrskih dogodkov je bilo fotografu Dnevnika naročeno, naj na ulici na vsak način najde pijanega teritorialca in ga fotografira, vendar je naročilo zavrnil.

    Najzaslužnejši poslanci

    Poslanec LDS Roman Jakič: Slovenija ne potrebuje svoje vojske.
    Poslanec LDS Jaša Zlobec: Narodna zaščita je paravojaška formacija.
    Milan Aksentijević: Nisem član LDS, vendar sem istih misli in sklepov.
    Peter Bekeš o zakonu o vojaški dolžnosti: Glasoval bom proti. V Evropi je nekaj držav, ki vojaške obveznosti sploh ne poznajo. S tem obstaja tudi nevarnost, da bo vojska služila kot instrument discipliniranja nepokornih državljanov.
    Proti so glasovali še Jožef Školč, Franco Juri in Meta Mencin.
    Lev Kreft: Razmišljanje o tem, da nam bo vojska prinesla samostojnost in neodvisnost, pomeni zaslepljenost z utopijo.
    Sonja Lokar: Kolikšna je cena enega loka v primerjavi s ceno ene aparature, ki lahko reši življenje nedonošenčku ?
    Jožef Školč: Boljši je slab mir, kot pa dobra vojna. Spet se potrjuje naše prepričanje, da je demilitarizacija edino realno izhodišče za uveljavljanje slovenske suverenosti.
    Taisti je v pismu Milanu Kučanu ( 31.5.1991 ) zahteval zaprtje učnih centrov v Pekrah in na Igu.
    – Seje ZZD in DPZ.

    19. junija je Skupščina razpravljala o novih državnih simbolih. Poslanec LDS Franco Juri je ostro nasprotoval novim simbolom, češ da na tak način Demos manipulira s čustvi volivcev.
    Ob pretresu scenarija proslave, je šla častna četa Teritorialne obrambe silno na živce LDSovcem in še posebej Jaši Zlobcu.
    Danes se LDSovci in Zaresovci dičijo, da so nove ali prenovljene stranke. Tudi Golobič je takrat vedril in oblačil in skupaj s pajdaši metal polena pod noge resničnim osamosvojiteljem.

    Najzaslužnejši Severnoprimorci

    Motorizirani oddelki JLA so brez vsakršnega oviranja izpadli iz vipavske vojašnice. Nikjer ni bilo silnih Wajdovsko – Wipavskih Severnoprimorcev , ki so potem, ko je JLA odšla, zelo glasno in agresivno protestirali proti vselitvi teritorialne obrambe v vojašnico.

    Najzaslužnejši general

    General Pavlov, poveljnik ljubljanskega korpusa, ki je v Ljubljano prišel z aktovko, po mesecu dni pa je odšel s celim korpusom.

    Najzaslužnejši Južnoprimorski partizan

    Ciril Zlobec. Čeprav je bilo dogovorjeno, da je datum dejanskega prevzema oblasti največja državna skrivnost, se je našel izdajalec, ki je datum izblebetal italijanskemu konzulu. Ta je datum sporočil svoji vladi, ta pa v Beograd. Slovenec v Beogradu ( sodelavec osamosvojiteljev ) pa je to sporočil Janši in drugim. Kučan pa je zagnal vik in krik, da je šlo za prisluškovanje in zadevo pometel pod preprogo.

    Najzaslužnejši predsednik občine

    Aurelio Juri je hrabro, protizakonito in mimo svojih pristojnosti podpisal 29.6.1991 sporazum z generalom Čadom in kasneje obtožil vlado, da je kriva za vojno.

    Najzaslužnejši Vosovec – Oznovec in njegov prijatelj tajkun
    Niko Kavčič in Herman Rigelnik sta jo spomladi 1991 leta podurhala na varno v München in tam čakala kdo bo zmagal.

    Najzaslužnejši teritorialec

    Janko Mihelič – poveljnik kočevskega štaba teritorialne obrambe, je potem, ko je JLA odpeljala več kamionov orožja TO izjavil, da je bolje da je orožje odpeljala vojska, kot pa da ga dobi Janša.
    V Kočevju pa imajo še danes hrabrega Pahorjevega župana Webra, ki je v strahu da mu bodo Romi pojedli medvede, priredil piknike za svoje vaške straže.

    Najzaslužnejši mirovniki

    Štirje člani vrhovnega poveljstva oziroma predsedstva Republike Slovenije, so podpisali ” Deklaracijo za mir “, ki so jo 6.2.1991 predstavili javnosti LDS in prenovitelji – Pahorjevci. To so bili Milan Kučan, Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl in Dušan plut. To je bila izdaja, saj deklaracija vsebuje stavek, po katerem naj bi bila vojska odveč.
    Podpisal jo je tudi Janez Drnovšek, Ciril Ribičič, Jožef Školč in podobni osamosvojitelji.
    Deklaracija pravi : Oboroževanje ne prinaša varnosti. Vlaganje v vojaški kompleks je slepa ulica…Vojaški spopad na slovenskem ozemlju bi za Slovenijo pomenil katastrofo.
    V njej so se zavzemali za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije in za to, da bodo osamosvajanje, demilitarizacija in mirovna varnostna politika trije vzporedni procesi.
    – soustvarjali so jo: Primož Bulc, Željko Cigler, Marko Hren, Lev Kreft, Rastko Močnik, Dušan Plut, Mateja Poljanšek, Vika Potočnik, Janez Sodržnik, Mile Šetinc, Jožef Školč in Jaša Zlobec.

    Najzaslužnejši narodni heroj

    27.6. 1991 ob 6 uri zjutraj, se je v prostore predsedstva zatekel vidno prestrašen poslanec LDS Jožef Školč, ki je med vračanjem s celonočnega veseljačenja v Podpeči na Brezovici videl razdejanje, ki so ga za seboj pustili tanki JLA.

    Najzaslužnejši prisebnež

    Na seji razširjenega predsedstva RS 27. junija 1991 je Drnovšek glede odpora proti JLA izjavil: ” Jaz ne bi še bolj zaostroval. ” Tistega jutra ni bil videti ravno priseben.

    Najzaslužnejši današnji ustavni sodnik

    Osamosvojitev je za nas sprejemljiva samo, če je povezana s ponudbo za povezavo z ostalimi jugoslovanskimi republikami v skupnost suverenih držav, je na tiskovnmi konferenci teden dni pred osamosvojitvijo, dejal jasno in glasno predsednik SDP Ciril Ribičič.

    Najzaslužnejši poosamosvojiteljski odlikovanci

    Zlati častni znak svobode RS ( Ur. list RS, št. 24/92 ) so prejeli Kučanovi in Stanovnikovi prijatelji in potvorjevalci zgodovine in prava:
    Ljubo Bavcon: Dolgoletni član povojnega represivnega režima in sotvorec boljševistične jugoslovanske in slovenske kazenske zakonodaje, na podlagi katere je gnilo v jugoslovanskih in slovenskih zaporih nešteto političnih zapornikov.
    ” Na sam dan razglasitve slovenske državnosti je nagovarjal polkovnika Ivana Bizjaka, enega izmed šefov varnostne službe JLA, naj sproži civilno tožbo proti Igorju Bavčarju in Janezu Janši, ker naj bi bila kriva za objavo slik in drugih podatkov o vodilnih kosovcih v Sloveniji. ” ( Citirano po dnevniku Delo )
    Janko Pleterski: Dejavno je sodeloval pri zaustavljanju osamosvojitve. Vztrajal je na tezi, da Slovenija brez Jugoslavije ne more preživeti. Proslavljal je bivšo Sovjetsko zvezo, brez katere po njegovem ne bi bilo nobene slovenske, še posebej ne Nove revije. Na koncu je tistim, ki bi si upali razdirati Jugoslavijo, zagrozil z domnevno italijansko politiko, ki naj bi nasproti samostojni Sloveniji uveljavila starojugoslovanske meje.

    Zaradi vsega navedenega pa tudi zaradi poskusa preprečitve proslave osamosvojitve v režiji Milana Kučana in Mileta Šetinca ter pokrivanja nacionalne izdaje Cirila Zlobca, so podpisniki vrnili zlati častni znak svobode Milanu Kučanu, komunističnemu sopotniku Bavcona In Pleterskega, ki jima je neupravičeno in žaljivo za vse resnične osamosvojitelje podelil odlikovanja.
    V plastični vrečki so odlikovanja 21. junija 1993 leta vrnili: Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

    Najzaslužnejši poosamosvojiteljski pogrebci

    Ko je poginil Maček je za njim osmrtnico objavila pravna, materialna in moralna naslednica KPS, Združena lista. Na pogrebu je bil prisoten tudi današnji rešitelj Slovenije Pahor. Hrabri Rigelnik pa je v posmeh žrtvam krvnika, objavil še osmrtnico državnega zbora, kateremu je takrat predsedoval. Fuj in fej.

    – Viri : okopi, premiki, balvani, barikade, zamiki, odmiki.

    Šestindvajsetega oktobra 1991 je Slovenijo zapustil zadnji vojak vojske, ki je bila ustanovljena 21. decembra 1941( Na Stalinov rojstni dan ) kot revolucionarna, proletarska vojska in Slovenija je bila svobodna ter rešena zločinske rdeče zvezde. Ko pa so se skregali so datum prenesli na 22. december in se ga je do leta 1991 praznovalo kot dan JLA.
    Vsem bojevnikom – teritorialcem, ki so se borili proti zločinski boljševiški rdeči zvezdi in JLA, čestitam ob jutrišnjem prazniku. Seveda tudi ostalim resničnim osamosvojiteljem.
    Darku Njavru pa še posebej, ker je nosil prvo slovensko zastavo:
    “Temperatura je bila takrat krepko preko 35 stopinj, mi pa smo v popolni bojni opremi korakali gor in dol. Ni bilo prijetno. Tistega večera, ko pa je dejansko prišlo do osamosvojitve in se je naša enota pojavila na prizorišču in se je okoli dvajset tisoč glava množica razprla, tisto pa…..,”

    Padlim čast in spoštovanje. Spomin nanje bo večen.

    • In če se spet najde kdo, ki bi zgoraj omenjenim virom kaj oporekal, naj si vzame v roke in prečita knjigo Rosvite Pesek: Osamosvojitvena vlada – kako so gradili državo. V njen so dokumentirani viri še bolj razčlenjeni.

  4. Hvala g. Bernardo Gui, to je resnična zgodovina osamosvojitve na kratko. Takoj bom spravila v osebni arhiv.

    Omenila bom,samo en dogodek iz časa, ko se je podpisovala tista mirovna deklaracija. Marsikoga iz med preprostih ljudi je zamisel o demilitarizaciji kar pritegnila. Potem je pa v naš kraj prišel g. Oman in nam preprosto po kmečko povedal, da je zamisel zelo lepa, nikakor pa ni primerna za čas v katerem se nahajamo. Kako je bilo to resnično smo spoznali nekaj mesecev pozneje, ko je JLA napadla. Če bi takrat ne bilo tako silovitega in dobro organiziranega odpora, bi tudi mirovna pogajanja ne potekala tako uspešno, za Slovenijo.

    Prepričana sem, da bo zgodovina kadar se bo pisala pošteno(in to se enkrat bo, sigurno), vse postavila na pravo mesto.
    Kar poglejmo tito je kljub temu, da ga mnogo naših državljanov še kuje med zvezde v svetovnem merilu ZLOČINEC.

    AMEN !!!

  5. Neverjeten si, Bernardo Gui. To je že prava študija raziskovalnega novinarstva.

    Zanimivo, da so najpomembnejša zgodovinska politična dejstva še vedno tabu. Tako kot v bivši totalitarni državi.

    V enakem stilu je današnji članek v dnevniku Svet 24, ki napada Inštitut za spravo, zakaj še ni sprave in zakaj je poslal pred leti na evropske institucije poročilo, na poziv Evrope, v katerem je zapisal, da so še vedno na pomembnih položajih v državi tisti, ki ne obsojajo totalitarne zločine nad ljudmi v bivši državi.

  6. Lenko Primc. kako si predstavljaš, da bi diplomacija uspešno rešila napad tankov in letal SFRJ na Slovenijo?

    • JLA Slovenije ni napadla, ampak je zgolj uporabila neko taktiko zastrahovanja s tem, ko je npr. zavzela mejne prehode in izvajal druge aktivnosti, ki niso pomenili neposrednega napada na Slovenijo. Napadi so se začeli takrat, ko je na to Slovenija odgovorila z silo. Če ne bi, potem bi se zgodilo natanko to, kar se je na koncu tudi zgodilo – JLA bi se iz Slovenije umaknila, pri čemer ne bi bilo nobene vojne. To, kar so nekateri že takrat razumeli je to, da je Jugoslavija kot taka dejansko že razpadla in da so bili ti poskusi z JLA na dogli rok obsojeni na neuspeh, ker za njimi ni stal nobeden konkretni interes. Že takrat je bilo jasno, da je bila zvezna vlada neka vlada duhov, ki dejansko ni o ničemer več odločala. Vso moč je v roke prevzel Milošević, ki pa ga ni zanimala več Jugoslavija in s tem tudi ne več Slovenija, ampak le še “velika Srbija”. Konec Jugoslavije kot smo jo poznali je pomenil že odhod slovenske delegacije s kongresa ZKJ. Takrat je bilo konec vsega. Že takrat je bilo jasno, da Jugoslavije ni več. Koliko časa pa misliš, da bi tisti tanki vztrajali na mejnih prehodih itd.? Kaj pa naj bi branili, če Jugoslavije dejansko ni bilo več? In samo to jim je bilo treba dopovedat, pa do vojne nikoli ne bi prišlo. Ker dejstvo, da je vojna trajala 10 dni priča ravno o tem, da je šlo v tem primeru z konflikt nekih “vročih glav”, ki očitno niso bile sposobne realno oceniti stanja stvari, ki je bilo to, da Jugoslavije ni bilo več in Milošević v Sloveniji ni imel nobenega interesa. Njegov interes je bila Hrvaška in BiH.

      Tako da ja, diplomacija nas ni rešila pred napadi tankov in letal zato, ker smo se odločili oz. so se nekateri odločili, da bojo raje problem reševali z silo. Je pa diplomacija potem v veliki meri, hkrati z ostalimi okoliščinami, veliko pripomogla k temu, da je vojna trajala le 10 dni in da smo jo pri tem odnesli brez hujših posledic. Razlog, zakaj so si nekateri želeli vojno je pa še eden iz sicer v tem, da se je skušalo na ta način pritiskati na mednarodno skupnost.

      Tako da v tem primeru je bistveno, da pravilno in ustrezno ovrednotimo tako tista prizadevanja, ki so šla v smeri vojaške obrambe neodvisnosti kot tista, ki so šla v smeri diplomatske obrambe.

      • Vau, tole pa je razodetje.

        Vojna je trajala le 10 dni, ker so nam stali nasproti (bolje rečeno jokali) pretežno 18 do 20 let stari fantiči redne sestave JLA.
        JLA bi lahko razbijala, ni pa imela nikakršne možnosti držati ozemlje zasedeno.
        Čast in hvala vsem zavednim Slovencem, ki so pripomogli, da smo edinstveno priložnost izkoristili.

      • Čakaj no, odhod delegacije KPS iz kongresa je bil konec Jugoslavije ? Slovenija je sama sebe napadla JLA jo je pa malo plašila iz zabave, čeprav je vedela, da bo država razpadla. Vojna je bila, ker Slovenci niso razumeli heca s tanki na cestah in mejah ?In tanki so šli na mejne prehode, da bi se potem malo vrnili ? In ves svet je to vedel samo nam niso hoteli tega povedati..
        Oj Lenko, še danes bi nas (no saj nas pravzaprav še) bratski objem južnih bratov dušil, če ne bi takrat onih tankov uničili in naredili vsega , kar je sledilo. Ti nisi svojih jajc nastavljal ali pa si jih na poraženi strani, pa sedaj modruješ kaj bi bilo če bi …Je pa res, če bi bila “prava vojna” s tisoči žrtvami, potem mi verjemi, da ti in ostali jugoljubci ne bi več relativizirali in smradili naše osamosvojitve.

        • A ti sploh veš, kaj je bila Jugoslavija? Je bila federativno urejena socialistična oz. komunistična država, ki jo je sestavljalo 6 federativnih enot, republik in dve avtonomni pokrajini v okviru ene izmed teh republik. Z odhodom delegacije ZKS iz konresa ZKJ so slovenski in za njimi podobno tudi hrvaški delagati pokazali, da se Jugoslavijo v tako obliki, kot je do tedaj obstajala, ne grejo več. Ker pa je bilo hkrati jasno, da predvsem Srbi, ki jih je takrat vodil Milošević, nimajo niti najmanjšega namena, da bi seldili kakršnimkoli reformam v smeri demokratizacije, je bilo jasno, da Jugoslavije ni več. 25. junija pa je Slovenija tudi dokončno postala neodvisna. JLA, ki je s svojimi akcijami začela naslednji dan tako ni bila več vojsa SFRJ, ker SFRJ ni bilo več. Nadzor nad JLA so prevzeli neki do SFRJ nostalgični generali, ki so dejansko živeli v nekih iluzijah in sploh niso vedeli, kaj se dogaja in v vsem tistem razsulu so poslali na ceste tanke brez kakršnekoli pametne strategije ali taktike in se potem širokoustili z nekimi praznimi grožnjami, dokler jim ni Milošević rekel, da naj se nehajo zajebavat in pošljejo vojsko na Hrvaško, ker ga Slovenci ne zanimajo. In tisti, ki so to že takrat razumeli, ker danes je to itak jasno kot beli dan, so vedeli, da se z JLA nima smisla spuščat v nek konflikt, ker je bila dejansko v razsulu in edino, kar je takrat Slovenijo ogrožalo je bilo to, da bi se kakšnemu senilnemu generalu iz Beograda malo strgalo in bi ukazal kakšno bombandiranje Ljubljane ali kaj podobnega. Tako da ja, tanki so šli malo na mejne prehode, čeprav je bilo jasno, da to ne bo imelo nobenega učinka. Slovenija je bila takrat še neodvisna. Kaj pa naj bi JLA takrat še lahko storila, če ji je stal nasproti ves slovenski narod? Kaj bi lahko naredili? Prevzeli oblast in potem sami vladali? Komu bi pa vladali? Tako da pojasni mi, kaj so po tvoje hoteli, želeli, mogli storiti s tem, ko so šli s tanki na ulice? Kaj so branili? Jugoslavijo, ki jo ni bilo več? Pa ne živet v istih pravljicah, kot so živeli razni Kadijevići in Adžići.

          Tako da edino, kar smo s tem, da smo se zapletli v konflikt z JLA dosegli je to, da smo pridobili kakšen mesec ali dva in seveda smo dosegli to, da je bilo pri tem tistih 76 žrtev in gmotna škoda. Posledica dejstva, da smo imeli takrat na oblasti premalo sposobne in predvsem premalo izkušene politike, ki so hoteli vse doseči na silo, čeprav to ni bilo potrebno, kar se je na koncu celo pokazalo s tem, ko so se vse lepo zmenili za mizo.

          Skratka, razlog, da je vojna trajala le 10 dni je ravno v tem, da je sploh ne bi smelo biti. Nobenega pametnega razloga za tistih 10 dni spopadov ni bilo razen tega, da so si teh spopadov očitno nekateri v vrhu slovenske politike to želeli. Ampak ja, nekateri pač razmišljate z svojimi očitno velikimi jajci, namesto z očitno majhnimi možgani. Takle mamo.

          • Predlagam vam g.Primc, da pogledate v beograjske arhive CKZJ, zakaj so slovenski delegati zapustrili tako opevano sejo!
            Franci Feltrin

          • Če bi računali na tvoje možgane namesto na svoja jajca, bi bili še danes hlapci Srbom . Kučan je odšel iz kongresa, ker ni želel priznati Miloševiču oblasti in ne, ker si je želel samostojnosti ali demokracije. Mi smo se odcepili zaradi samostojnosti in demokracije.
            In kaj bi TO oz vlada, ki je razglasila samostojnost naredila, ko so v državo vdrli tanki takrat že tuje vojske? Jim mahala ? Daj Lenko, kaj si idiot ali kaj ? V Slovenijo je prišlo na tisoče zveznih (srbskih) carinikov in specialcev z namenom osvojiti mejne prehode in zapreti demokratično vlado. in Jugoslavija je bila še kako živa takrat in so jo želeli ohraniti tako ZDA kakor Rusi. Vojna je bila nuja. Da je bila kratka pa je očitno zasluga odličnega vodenja , ocene stanja in enotnosti naroda.
            Tvoje nakladanje pa je milo rečeno kretenizem in eden od srbskih mitov (pravljic, ki jih guslajo o veličastnih porazih, ki jih slavijo kot zmage)in škoda tvojih velikih možganov, očitno le niso nadomestek tega, da nimaš jajc.

      • Tov. Lenko, lepo so te preparirali! Mene si sicer s svojimi nebulozami zgolj nasmejal, se pa zavedam, da je pri nas zaradi permanentne posttotalitarne propagande po tvoje “razmišljajočih” še vsepolno. Žal. Ko bi se vsaj zavedal, da v ožjih krogih t.i. levičarskih strank niti slučajno ne govorijo v tvojem jeziku, ker ločijo propagando od dejstev. Kaj če bi diskretno vprašal kakšnega starejšega “murgeljčana”, ki je bil zraven, če je res tako, kot si ti stvari razdelal? Odgovor bi ti koristil, če ti je mar za resnico.

        • Tov. Anthon, jaz isto mislim za tebe. Saj ni težko, samo dejstva je treba dati na mizo in uporabljati razum. In očitno imaš ti s temi ozjimi krogi t.i. levičarskih strank ter s starejšimi “muregeljčani” zelo dobre odnose, da veš, kako oni razmišljajo. Pa ja nisi še eden izmed tistih, ki so menjali barvo po vetru?

          • Se ujema. Tvoje mišljenje oz. predvidevanja o meni držijo ravno toliko kot tvoja prejšnja filozofiranja, torej nič.

      • Provokator Lenko Primc širi laži.

        JLA je napadla Slovenijo in Slvoenija se je legalno in legitimno uprla – najprej z ovirami, potem, ko je pa JLA začela streljati in bombandirati, pa še z orožjem.

        Dejstvo je, da so jugoslovanski generali hoteli napasti z vso silo, pa se je takrat Miloševič že premislil in jih discipliniral.

  7. Nekateri si predstavljajo spravo tako, da je potrebno le soglašati s totalitarizmi v bivši totalitarni državi.

    Nekaj podobnega objavlja teletekst TV1, v katerem seznanja dobro stanje v sodstvu, saj bi se naj učinkovitost v kvantitativnem pogledu povečala.

    To je podobno gledanje kot po drugi svetovni vojni, ko so bila sodišča v kvantitetnem pogledu učinkovita, v kvalitetnem pa so vendar pa množično kršila človekove pravice.

    • Kot niti na kraj pameti ne pade, da bi se spravili z nacisti, da bi se spravili s fašisti, naj nam ne pade niti sprava s komunisti, ki so pravzaprav idejni vodje socialistov, to je nacistov in fašistov.

  8. Predpogoj sprave je pozitivna naravnanost do sprave.

    Te pa ne bo tako dolgo, dokler bo oblast tolerirala ali celo podpirala negativen odnos do sprave, ki se kaže v tem, da so na vodilnih položajih v samostojni državi Sloveniji še vedno ljudje, ki zagovarjajo nečlovekoljubna dejanja bivše totalitarne države ali ravnajo podobno še danes. To velja tudi za medije.

  9. ..no, če malo sklenemo..komunajzeki ne morejo preboleti, da se osamosvojitev in suverenost in mednarodno priznanje ..ni zgodilo pod njimi..

  10. Lenko Primc, tvoje gledanje je zelo pravljično, kako bi po tvoje potekala osamosvojitev Slovenije.

    Zakaj pa je tedanja jugoslovanska oblast v Beogradu vseskozi ostro nasprotovala osamosvojitvenim težnjam Slovenije namesto, da bi soglašala z osamosvojitvijo Slovenije. V to je bila prisiljena šele potem, ko so se dvignile beograjske žene, ki so se zbale za svoje sinove in zahtevale konec bojev v Sloveniji in ko je pritisnila mednarodna skupnost.
    , ki so se zbale za svoje sinove

  11. Komentarji Lenka Primca odsevajo velik problem s katerim se soočamo in sicer to, da se DEMOS in vojno za Slovenijo minimizira, hkrati pa poveličuje NOB. Minimalizira in povsem briše iz spomina se seveda tudi prvo slovensko narodno vlado, ki je izpeljala pripojitev sprva državi nato pa Kraljevini SHS in s tem vso takratno garnituro predvojne SLS.

    V bistvu smo leta 2014 v zelo podobni poziciji kot leta 1980. Po TITU TITO. Proslave NOB, napisi TITO JE NAŠ, transparenti mladih (ki so rojeni po letu 1990), ki razkazujejo rdečo zvezdo in nabijajo neke parole o uporu naroda in partizanstvu.

    Mislim, da je Lukšiču na soočenju pred volitvami v EP celo ušel stavek: “Državo smo dobili 1945.” Isto je rekel Jankovič ob proslavi dneva Evrope (vem ker sem bil osebno takrat na Kongrescu). Pa recimo prispevek Repeta v Mladini, ki zbor v Kočevju primerja s prvim slovenskim parlamentom in takratno partizansko liro (???) s prvo slovensko nacionalno valuto itd.

    Ampak pa, miti in laž nikoli niso večni. Nobene zadeve ne moreš držati pod pokrovom – na koncu izbruhne kot ekonom lonec. Škoda edino, ker Slovenija vedno bolj postaja pomanjšana Jugoslavija in očitno bomo morali še enkrat čez celotno kalvarijo 1945-1989.

    Vemo pa, kam pes taco moli. Če kdo še ni spregledal, potem mu ni pomoči.

    • Primerjaš jabolka in hruške. Vojne za Slovenijo mi ni treba minimizirat, ker se minimizira sama po sebi, glede na dejstva. Ti bi rad primerjal neko kvazi 10 dnevno vojno z 2. svetvno vojno, ki je bil dajansko vojna svetovnih razsežnosti. To, da ta 10 dnevna vojna oz. proces osamosvojitve in demokratizacije kot tak ni pomemben oz. za slovenski narod celo ključen pa nihče na zanika.

      Dejansko sam opozarjam ravno na to, da glede te osamosvojitve ne smemo početi istega, kar so od leta 1945 dalje počeli komunisti, torej razglašati neko edino in idealozirano resnico o sicer nekem procesu, ki je bil za slovence ogromnega pomena, ampak kljub vsemu je v marsičem bil tudi tragičen in poln napak. Ker ravno za to se gre. Tako kot so si komunisti od leta 1945 pripisovali zasluge edinega pravega osamosvojitelja, vsi ostali so bila pa izdajalci, se zelo podobno dogaja od leta 1991. Tudi v Sloveniji imamo tako ljudi, ki se same sebe vidijo kot edine prave osamosvojitelje, vsi ostali so pa bodisi nepomembni ali pa celo izdajalci. Skratka, kot bi človek poslušal komuniste iz leta 1945, kako so bili le oni zaslužni, čeprav je k osvoboditvi prispeval narod kot celota in enako velja za leto 1991, ko je k osamosvojitvi prispeval narod kot celota.

      Še najbolj smežno oz. žalostno je pa potem to, da si neke vele zasluge glede osamosvajanja pripisujejo razni “dosmrtni” politiki, ki so v končni fazi državo pripeljali na rob bankrota in ki niso počeli drugega kot to, da so izkoriščali svoj priviligiran status.

      • Lenko Primc: “… Ti bi rad primerjal neko kvazi 10 dnevno vojno …”
        ============

        Pojdite to (“kvazi vojno”) razlagat družinam padlih teritorialcev in policistov.

        • Skupno število žrtev (civilnih in vojaških) v slovenski osamosvojitveni vojni: 76.

          Skupno število žrtev v 2. svetovnji vojni: preko 60. milijonov oz. preko 100.000 žrtev, če se omejimo na Slovenijo.

          Še kaj nejasnega? Tako da ja, šlo je za kvazi-vojno, kar pa seveda ne pomeni, da so bile žrtve te kvazi vojne kaj manj tragične, kar bi ti moralo biti itak jasno.

          • Lenko Primc: “… v slovenski osamosvojitveni vojni: 76.”
            ==============

            No dobro, da popravljate, da je šlo za osamosvojitveno vojno in ne za neko kvazi vojno.

          • No dobro, da nisi opazil drugega stavka v komentarju, na katerega si se obesil in sedaj zaradi tega še enkrat več iz sebe norca delaš.

          • Hrumijo letala, streljajo tanki, spopadajo se oboroženi in uniformirani vojaki, teritorialci ter miličniki, padajo civilne žrtve – ni pa bilo vojne ? Kaj pa je bilo ? Filmski spektakel ?

          • Lenko Primc: “No dobro, da nisi opazil drugega stavka”
            ===========

            Sem pač nehal brati, ker kaj več kot nekaj vrstic vašega običajnega bluzenja se mi niti ne da brati.

            Sem pa sedaj (na vašer “opozorilo”) pogledal nazaj do konca, in torej:
            Za vas je osamosvojitvena vojna kvazi vojna. S svojimi debilizmi torej ne nameravate odnehati, tudi prav.

            Lenko Primc: “… in sedaj zaradi tega še enkrat več iz sebe norca delaš.”
            ===========

            Sam lahko iz sebe delam norca ker norec nisem, vi pač ne, vsak poskus, da bi se vi delali iz sebe norca vam bi spodletel, ker večji norec kot ste več niti ne morete več biti.

          • Kje si nehal brati? Pri prvem stavku? Kako si pa potem prišel do tretjega, če si izpustil drugega? In zakaj si sploh gledal nazaj do konca, če bi bilo dovolj, da pogledaš drugi stavek? Danes se zdiš še bolj zmeden kot ponavadi.

            In ja, v primerjavi z 2. svetovno vojno, ki je trajala dejansko šest let, terjala preko 60 milijonov smrtnih žrtev, da o ranjenih in drugače oškodovanih ter gmotni škodi niti ne zgubljam besed, je naša 10 dnevna vojna zelo, zelo kvazi vojna. Mislim, da so številke dovolj jasne.

            In me veseli, da verjameš, da lahko iz sebe delaš norca, ker norec nisi. Očitno znaš iz sebe delati še večjega norca, kot sem si predstavljal.

          • Lenko Primc: “Kje si nehal brati? Pri prvem stavku? Kako si pa potem prišel do tretjega, če si izpustil drugega?
            ========

            Vidim, da je vaša inteligenca še mnogo nižja kot sem si predstavljal, sicer bi razumeli kar sem vam napisal:

            Riki: “Sem pač nehal brati, ker kaj več kot nekaj vrstic vašega običajnega bluzenja se mi niti ne da brati.
            Sem pa SEDAJ (na vaše “OPOZORILO”) pogledal NAZAJ DO KONCA …”
            ======

            Torej, do konca sem prebral šele naknadno, po vašem naslednjem komentarju.

          • Še enkrat te sprašujem, Riki. Kje si nehal brati, da si očitno prebral tretji stavek komentarja, drugega pa ne? In zakaj si prebiral do nonca, če je bilo dovolj, da prebereš le drugi stavek? A bo šlo, ali si ti tako inteligenten, da ti moram to narisat?

          • Lenko Primc: “Še enkrat te sprašujem, Riki. Kje si nehal brati, da si očitno prebral tretji stavek komentarja, drugega pa ne?
            =============

            Še enkrat razlagam (za bolj tupe je treba vsaj trikrat). Bral sem dvakrat: Prvič samo prvi stavek in nato moj komentar tega stavka. Drugič, po komentarju LP, pa sem nato pogledal in prebral do konca.
            A bo šlo, ali ste tako (malo)inteligenten, da vam moram to še narisat?

          • Lenko tukaj kot običajno provocira s tem, da žali vse, kar ni komunajzersko.

            Osamosvojitvena vojna je bila čisto prava vojna.

      • Ko sem bil pred leti preletel nekaj diplomskih nalog s FDV-ja, mi je postalo jasno, kaj je bluzerstvo na visokih nivojih. Tov. Lenko, jaz te vendarle razumem. Saj nimaš ustreznih orodij, da bi razdelal vsa takšna zahtevna dogajanja, če tam tega ne učijo. Kot da bi brez razumevanja if stavkov in with stavkov, vrst varaiabel itd. poskusil narediti kakšen resen računalniški program!

        • Ja, še dobro, da imaš ti tov. Anthon ustrezna orodja za to, da lahko sam sebe prepričuješ o tem, da ta orodja imaš.

    • @Rok:
      vse to kar opažaš je resnično in se strinjam s teboj. “Desnica” že vsaj 20 let igra defenzivno vlogo in izgublja boj zaradi Matilde in ker svojih otrok ni znala prav vzgojiti.

      Ni pa to samo slovenski problem. Čeprav smo unikat v uničevanju naroda s poselitvijo srbsko-balkanskih prišlekov. Socializem je še zelo močen v Rusiji, Španiji, Italiji, Franciji, Grčiji.

      Siriza ( naši mediji o njej ne znajo pisati, da so ekstremna in nevarna stranka, ampak je za njih ekstremna stranka samo desno-socialistična Zlata zora), celo častijo jo.

      Angleški časopis Guardian je povzel porast 3 skrajnih levičarskih strank v Evropi:
      v Grčiji bo zmagala Siriza
      v Španiji Podemos
      v Sloveniji pa ZL Mesečniki.

      Komunisti in socialisti so vedeli vedno, da bodo ekonomsko svobodne ljudi težko dobili na svojo stran. Lažje dobijo neumne in prestrašene ljudi, katerih dojemanje sveta temelji na ČUTENJU. Zato so imeli taktiko uničevanja slovenskih vasi in likvidacij pod imenom “narodni sovražnik”, da so ljudi močno prestrašili in jih s pomočjo prijetnih čutenj ( varnost, solidarnost, pravičnost, vsi bomo imeli službe, nihče ne bo lačen,..) speljali cel narod v “dobro” vodeno koncentracijsko taborišče kateri ima samo en problem: ne zmore se sam preživeti, samooskrbovati, zato vsi drsijo v revščino. Delavci in njihovi komunistični sužnjelastniki, ki se skrivajo v proletariatu in so resnični ( a nesposobni in neodgovorni) lastniki DRUŽBENEGA, PODRŽAVLJENEGA KAPITALA. Državni kapitalizem je podla socialistična zloraba svobodnega trga in pravne države, o čemer je pisal Kafka pred dobrimi 100 leti.

  12. Da,z mnogimi uradnimi in vsem javno dostopnimi dokumenti lahko dokažemo!,kaj je res.Vendar pa je pri nas premnogo takih,ki si drznejo vsem trdnim argumentom navkljub državljanom in svetu lagati direktno v obraz.

    • …je, če se bomo zudružili enako misleči in pustili, da se drugi nam pridružijo, kot so se komunisti, na plebisciti 1990, ko so spregledali, da mioslimo resno:

      F.F.

  13. ..podobne oz. identične imbecilizme, ki jih tu prodaja Lenko smo nalizirali v seriji blogov..”Politološko – pravni žurnalisti ” ..

    ..ob analizi debilne in lažnive diplomsle naloge Marka Prešerna s FDV, iz leta 2009, ki je bila celo proglašena za najboljšo letno diplomo na FDV..

    Tvorci najboljšega diplomanta :

    23. marec 2009
    Naslov: Zagovor dipl. dela: Marko Prešeren
    Opis: Zag. za pridobitev naziva: univerzitetni diplomirani politolog
    Mentor: red. prof. dr. Bojko Bučar
    Somentor: doc. dr. Damijan Guštin
    Predsednik komisije: red. prof. dr. Marjan Malešič
    Član komisije: doc. dr. Damijan Guštin
    Naslov diplomskega dela : Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991

    Fakulteta za družbene vede, Ljubljana:
    Osebna izkaznica / red. prof. dr. Marjan Malešič, visokošolski učitelj, Katedra za obramboslovje, Obramboslovni raziskovalni center,
    Prodekan za raziskovalno področje: red. prof. dr. Marjan Malešič.
    Osebna izkaznica / doc. dr. Damjan Guštin, visokošolski učitelj, Sodelovanje pri predmetih dodiplomskega študija, # Vojaška zgodovina Slovenije in Slovencev
    prof. dr. Bojko Bučar, predstojnik Oddelka za politologijo.

    • Ne vidim niti enega argumenta, s katerimi bi poskušal ovreči karkoli od tega, kar sem zapisal. Tako da o katerih podobnih oz. identičnih imbecilizmih sploh nakladaš?

      • O vojni je že kar precej desetletij znana razlaga genija Carla von Clausewitza. Takole pravi:

        ” Vojna ni nič drugega kot razširjeni dvoboj. Če si hočemo nešteto posameznih dvobojev, iz katerih je sestavljena, zamišljati kot enoto, je bolje, da si zamišljamo dva rokoborca v ringu. Vsak poskuša drugega s fizično silo primorati, da bi izpolnil njegovo voljo. Vojna je torej akt, da bi nasprotnika primorali k izpolnitvi naše volje. Vojna je samo nadaljevanje poltike z drugimi sredstvi.

        Vidimo torej, da vojna ni zgolj politični akt, temveč pravi politični instrument, nadaljevanje političnega občevanja, izvajanje letega a z drugimi sredstvi. Spopad je edino, kar je v vojni učinkovito. Za zmagovalca nobena bitka ni nikoli zadosti hitro odločena, za premaganca ne traja nikoli zadosti dolgo. Vojna neke skupnosti – celih ljudstev – in zlasti omikanih ljudstev izhaja vedno iz političnega stanja in jo vedno izzove politični motiv. Je torej politični akt.”

        Za vojaka, obramboslovca ali celo za tistega, ki se za predmet, kot je zapisal avtor, le malo zanima, je ” O vojni ” ( njegovo delo ), učbenik dejstev: težko si je predstavljati večjo natančnost izrekov, kot jo je Clausewitz dosegel, ko je stvarem dajal imena. Vojna je dvoboj. Obramba je ohranjanje. Napad je osvajanje. Taktika je oblika spopada. Strategija je njegova uporaba. Res je, vojna in mir sta v svojem bistvu pojma, ki nista sposobna gradacije. Nepresegljivo je precizen v definiciji, prav tako močan pa je v relativizaciji: ” Vse v vojni je preprosto, toda tisto najenostavnejše je težavno. ”

        Za posladek pa še stara definicija vojne, ki je stavek s katerim se začne filmska pripoved o trojanski vojni: ” Vojna je, ko moški umirajo in ženske jokajo. “

        • Aha, ta pojem vojne te muči. Gre preprosto za to, da če pogledamo nazaj v zgodovino vojn in razne vojne, ki so trajale več let ali več desetletji primerjamo s to našo 10 dni trajajočo vojno, potem je jasno, da je ta naša vojna bolj tako tako. Saj se strinjam, da teoretično je to vojna, ampak praktično, v primerjavi z večino vojn, ki so zaznamovale človeško civilizacijo, je to ena taka kvazi vojna.

          Če npr. pogledaš na tole stran http://www.war-memorial.net/wars_all.asp, kjer so omenjene vse večje vojne od leta 1900 dalje boš npr. videl, da naše osamosvojitvene vojne tam sploh ni navedene. Je pa npr. omenjena Hrvaško Srbska vojna, tudi vojna v BiH. Tudi če pogledaš po številu žrtev, je najmanjše število žrtev kake vojne, ki je tam omenjena nekaj čez 900. Kar je več kot 10 več kot smo jih imeli v Sloveniji. In ne, tega seznama ni objavila FDV.

  14. ..recimo kako se je naj FDV diplomant zlagal v tej diplomi..

    Marko Prešeren: Slovenia Fired the First Shots in Yugoslav Civil War

    Izjave ni zanikal. Še vedno se bohoti na spletni strani. Gre pa za pritleho laž. Prvi strel v vojni za Slovenijo je sprožil na križišču v Divači mlad poročnik JLA, ki je izgubil živce pred barikado ( pred tank je Matija Kovač iz Divače zapeljal moped, bilo pa je prisotnih tudi več civilistov ) in dne 26. junija 1991 ob 14 uri in 30 minut potegnil avtomatsko pištolo ter ustrelil civilistu Aleksandru Deklevi iz Kopra nad glavo in s tem ustrahovanjem dosegel odstranitev ” barikade. ” Tristo metrov pred Lokvijo je bila postavljena naslednja, tokrat prava barikada. Poročnik je spet grozil s pištolo. V blokadi je bil s svojim tovornjakom tudi voznik Ladi Kotar. K njemu je pristopil major Jurić, ki se je vozil v tanku, in mu ukazal, naj tovornjak umakne s ceste. Kotar mu je po hipnem premisleku prisolil krepko zaušnico. Presenečeni oficir se je molče obrnil in splezal v tank. Potem se je vojska zapori izognila, pri čemer je tank poškodoval enega izmed tovornjakov.

    JLA je napadel Ladi Kotar in v tem ima politolog prav. Slovenija je prva napadla JLA.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite