Dejan Židan se očitno že vidi na Pahorjevem mestu

7
2270
Bolje je biti v partiji in se motiti z njo, kot pa biti izven nje in pameten!

Slovenska nova totalitarna družba dobiva konkretnejšo obliko in vsebino. Že nekajkrat smo opozorili na poizkuse, ki so bili povezani z 50. obletnico TO. Izpostavili smo angažiranje Dejana Židana, ki je predstavil svojo »vardo«. Z njo je poudarjal znano in stalno uporabljano Kučanovo načelo, najprej diskvalifikacija, nato likvidacija. Nato se je oglasil sam predsednik vlade, ki je po oktobrskem pozivu preje imenovanega posegel v svobodo govora in tiska in konkretno pokazal eno izmed poti, kako zatreti časopise in druga glasila opozicije, ki jih je prvi predsednik države nekajkrat označil za medijski imperij. Kot je bilo pričakovati, je bila izrabljena tudi možnost, ki jo daje »praznovanje« obletnice Dražgoš. To morbidno prireditev v smislu gesla: »Živela smrt!« že ves čas po II. svetovni vojni izrabljajo komunisti oziroma njihovo vodstvo, ki poraze spreminjajo v zmago in tragedije v veselice.

Dejan Židan se očitno že vidi na Pahorjevem mestu

Kritiki lažnega prikazovanja zgodovinskih dejstev ne izhajamo samo iz spoštovanja do točnosti in resničnosti zgodovinskih dejstev, kar je temelj našega poklica, še manj iz zanikanja vrednosti življenja in odpora proti okupatorju, ampak posploševanja ali bolje zanikanja napak vojaško-političnega vodstva partizanskega gibanja, ki je imelo tragične posledice za tamkajšnje civilno, neoboroženo  prebivalstvo, ki je s svojimi življenji plačalo »zmago«, ki je nikoli ni bilo.

Kot je bilo tam omenjeno, postaja zgodovinski dogodek simbol razdeljenega naroda. Ločnik med onimi, ki oblastem zaupajo in verjamejo, ki ne razmišljajo z lastno glavo, ki ne zaupajo znanosti, ampak sledijo diktatu politike. Takšni ljudje so predpogoj za totalitarizem. Glede na trenutne politične razmere je povsem jasno, da je bil letošnji slavnostni govornik v Dražgošah Dejan Židan. Ne kot predsednik Državnega zbora, kot navajajo mediji, ampak predvsem in izključno kot predsednik komunistične stranke. Mož ima velike ambicije ali pa so mu jih določili. Jasno je, ne glede na vse, da se s svojo vlogo v slovenski družbi strinja. Potrjuje se, kar smo že nekajkrat opozorili, da se mož pripravlja na večji politični  naskok. Ker mu vodenje vlade ni padlo v naročje, se mogoče že vidi na Pahorjevem mestu. Komunisti nič ne prepuščajo slučaju. Demokratične stranke, če jim je kaj do demokracije in prihodnost Slovenije kot države, bi se morale resno zamisliti.

Nova Slovenija v nazadovanju demokracije

Slovenija, če povzamemo po Vinku Vasletu, izjemno napreduje v nazadovanju demokracije. Glede na že zgoraj omenjene napore povezane z neobstojno 50. obletnico TO, bo predvsem zanikala demokratične korenine osamosvojitve. Kakšna bo potlej njena vsebina? Nekoč smo se učili naglavne grehe. Ti so napuh, pohlep, pohota (nečistost, strast, poželenje), jeza, požrešnost, zavist, lenoba. Spopadanje z njimi je dolžnost vsakega kristjana. Po njihovem vzoru, komunisti so se po »faliranem« bogoslovcu Stalinu radi vzorovali po Cerkvi, določajo tudi vse grehe, ki jih bodo izkoreninili v njihovi Sloveniji. Za uvod povejmo, da nas vse tiste, ki se z njihovimi pogledi in metodami ne strinjamo razglašajo za desničarje. Ta oznaka v njihovem žargonu, ki ni specifično slovenska, ampak kar svetovna, izhaja iz podstati diskvalifikacij demokracije, ki opravičuje likvidacije. Pot do njih pelje ob kršenju načel, ki jih je razglasil Židan v Dražgošah:

»Zato je nujno v današnjem času izpostavljati vse, kar fašizem je: grajenje kulta osebnosti, napadi na kritike, netenje strahu pred drugačnostjo, smešenje demokracije, spodnašanje avtoritete sodišč in države, zavračanje volilnih izidov, zagovarjanje izbranega naroda, spreminjanje preteklosti in pisanje alternativne zgodovine.«

Dejan Židan naštel grehe, ki jih bodo izkoreninili v njihovi Sloveniji

Tisti iz preteklosti, jih lahko razumemo kot naglavne grehe Komunoslovenije. Kot vidimo, so jih v skladu z metodo, da novo pomeni več, pomnožili na devet. Tako kot beseda fašizem govori predvsem o komunistih – znano je, da se je Mussolini vzoroval po Leninu, Hitler pa po Stalinu –, tudi vsi našteti »grehi« pomenijo vsebinsko samopodobo Židanovih vzornikov.

Kult osebnosti je značilnost Lenina in Stalina, ki ju je najbolj povzel njihov Tito, kritike so razglašali za paničarje, revizioniste, izdajalce in sovražnike. Drugačnost je bila v strogo egalitarni »brezrazredni« družbi največji zločin, volitev niso nikoli priznavali. To je dokazal že Lenin z razganjanjem ruske dume, ker v njej ni imel večine. Druga podoba Tita je bila: »Ne priznajem ovaj sud! Zanikal je tudi legitimnost kraljeve oblasti, »izbran narod« so bili le komunisti, nad njimi so bili le še oznovci, drugi smo bili zaostala, neosveščena raja. Morali smo biti srečni, da smo ostali pri življenju in prejemali drobtinice z bogatinove mize.

Njihov odnos do preteklosti in ustvarjanje alternativne zgodovine ne predstavlja samo njihova tragikomedija v Dražgošah, ampak je to vsebina velike večine njihovih proslav. Edino kar nekatere ob Židanovem govoru lahko pomirja je to, da ni taksativno naštel kazni za kršitve novih zapovedi nove demokracije. Tisti, ki vsaj malo poznamo zgodovino ali vsaj posedujemo malo spomina, vemo, da se množičnim pobojem niso nikoli odpovedali. To demonstrira tudi njihova partizanska »varda«, ki na partizanskih proslavah vedno razkazuje orožje, uporabljeno v Hrastniku, rovu sv. Barbare ali Kočevskem  Rogu ter ostalih preko 600 moriščih.

Vse skupaj zveni kot paranoja, nekaj nemogočega. Kar se ne bo nikoli zgodilo. Podobno so dojemali zadnje ure življenja tudi oni, ki so jih vodili na zgoraj omenjena morišča.

7 KOMENTARJI

  1. Ne moreš verjeti, da vpijejo danes totalitaristi, ki se imajo za demokrate: smrt tisti drugačnosti, ki temelji na ljubezni, resnici, pravičnosti, poštenju, domoljubju in odgovornosti!

    Mi pa se ne bomo odrekli tem življenjskim vrednotam, ki so nam omogočili civilizacijo, človekove pravice in demokracijo!

  2. Tolikokrat že to ponavljam, da sem verjetno že dolgočasen. Pa vendar. Kako najbolje definirati psihosociološki profil sodobnega boljševika (pogojno levičarja, “našega” levičarja, ki je nekaj drugega kot tisti v zahodnih demokracijah)? Na prvem mestu je to tipični psihološki/verbalni trik projekcije: vse kar si sam (nestrpnež, sejalec strahu, nedemokrat, šovinist, rasist, ksenofob, fašist itd.) naprtiš nasprotniku, vse kar počenjaš sam, pripisuješ svojemu idejnemu nasprotniku. Svojevrstna mimikrija. Verjetno dobro proučena manipulacija v učbenikih Kominterne in njihovih izpostav. Kar govorijo o drugih in jim naprtijo zlodela, zlast na svojih boljševiških bakanalijah, vse povedo predvsem o sebi in svojem početju. Ko grmijo o nestrpnosti, zastraševanju, sovražnem govoru, razdvajanju naroda, fašizmu itd., je to nedvoumen, zanesljiv dokaz, da to počenjajo sami. Tako tudi na Ilovi gori in v Dražgošah.

  3. “Dejan Židan se očitno že vidi na Pahorjevem mestu”

    Namesto z omenjenim gospodom rajši promovirajmo “desne” politike. In to vse, ne samo enih.

    • Ali z drugimi besedami: Granda e grande! No, ja, Dejan Zidan tezko skrije svoje poreklo osemenjevalca prasicev. Mislim, da pragmaticno pove, kar njegovi hocejo slisati. Torej zbrani v Drazgosah plus stricki. Npr. Kucan, Turnsek. V duhu dolgoletnega rituala pac, zgodovinska resnica gor ali dol. Plus diabolizirati opozicijo, po moznosti z modnim ocvirkom, kot je letos t.i. sovrazni govor. Ce bi govoril kaj bistveno drugacnega, bi hitro letel s krmila SD.

  4. Takoimenovane “borbe za svobodo” sploh ni bilo. V imenu “svobode” so partijci namenoma žrtvovali lasten narod za cilje komunistične revolucije.
    Taki so komunisti. Na las podobni nacistom.

  5. Iz mandata v mandat levičarji ustoličujejo bolj in bolj nemarne predsednike parlamenta. Prejšnji se je brezvestno skliceval na naravno pravo kot vzrok za komunistične povojne poboje stotisočev ljudi, sedanji se petelini na anahronističnih komunajzerskih* shodih.

    Samo levičarske kravje kupčije ob posledično negativni selekciji morejo takšne tipe privesti na visoke politične položaje.

    Levičarsko omrežje je na najvišji položaj v parlamentu, kot zanič govorca, ki – žal moram to zapisati! – vztrajno pušča vtis pomanjkanja intelekta, nastavilo diplomiranega veterinarja.
    Slednji bi morda lahko bil odličen živinozdravnik, ki bi mu vsaka krava rada prisluhnila, a kadar se oglaša kot politik, mi je nerodno zanj – pa ne le zaradi nerazločnega cmokanja, ampak zaradi vsebinske praznote njegove levičarsko-populistične govorice.

    Kakor je napovedal Prešeren: “Ak róvtarske vezáti znáš otróbi,
    Nov Orfej k sêbi vlékel bóš Slovéne.”
    (France Prešeren, Nova pisarija)

    Poleg predsednika državnega zbora, Prešernovo vizijo o privlačnosti vezanja otrobov izrazito potrjujejo sedanji predsednik vlade in tudi vsi poslanci skrajno leve stranke, ki so se prebili v parlament, kjer bi hoteli obveljati kot opozicija, vendar hkrati diktirajo tempo vladi, zato opozicija ne morejo biti. Miša, ki nikoli ne molči, ko bi bilo zanjo bolje, da bi molčala, je že nasedla privlačnosti vezanih otrobov in je Serpentinška zasula z neosnovanimi pohvalami… no… morda pa je bila za to samo plačana.

    V Sloveniji ni malo levičarskih volivcev, ki nekritično pritrjujejo in ploskajo levim politikom zgolj zato, ker so ti pač njihovi. Taisti volivci hvalijo tudi Serpentinškovo vlado – ne ker bi bila res dobra, ampak ker je njihova.

    Zato raje ne kličite vraga z omenjanjem ambicij, da bi živinozdravnik postal predsednik države.
    Bojim se namreč, da je slovenskih volivcev, ki bi utegnili glasovati zanj, dovolj…

    _________________________

    * komunajzer = neokomunist, ki neskladno s sedanjim časom in razmerami časti rdečo zvezdo kot simbol proslule komunistične ideologije ter se kiti z ostalimi simboli totalitarno-zločinskih komunističnih režimov (npr. nosi oblačila, poslikana z zločinskim diktatorjem Titom ali morilcem Che Guevaro); tako kot komunajzerji častijo rdečo zvezdo, neonaciji častijo svastiko

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite