David Cameron je obiskal palačo

Pet dni – za britanske razmere precej – je trajala agonija dosedanjega laburističnega premierja Gordona Browna, ki se kar ni mogel ločiti od vladanja in svojega stanovanja na Downing Streetu. Včeraj je bilo celo videti, da si bo morda le podaljšal dneve na čelu kabineta njenega veličanstva in svoji na volitvah sicer močno poraženi stranki ohranil levji delež oblasti. Vendar se je na koncu vse izkazalo za vešči manever tretjeuvrščenih liberalcev, ki so si s koketiranjem z Brownovo stranko še dvignili že tako visoko politično ceno. Ko bi res pomagali k oblikovanju vlade dveh na volitvah poraženih strank, bi kajpak tvegali zdrs v politično nepomembnost.

Tako se je nekdanji dolgoletni finančni minister Brown, ki mu ni bilo dano, da bi si premierski položaj kadar koli priboril na volitvah, danes vendarle odpravil h kraljici in jo prosil, naj za novega šefa britanske vlade imenuje konservativca Davida Camerona. Tudi ta je med tem že bil v palači in tako postal novi, po letu 1812 hkrati najmlajši premier Združenega kraljestva.

Njegova naloga je vse prej kot lahka. V parlamentu nima večine, zato bo moral kot nazadnje njegov slavljeni predhodnik Churchill med drugo svetovno vojno shajati z vse prej kot iz ljubezni sklenjeno koalicijo z liberalci. Predvsem v odnosu do Evropske unije in  ob vprašanju ilegalnega priseljevanja se bo med novopečenima “zakoncema” po sili Cameronom in Cleggom nedvomno iskrilo. Nadalje je britansko gospodarstvo v hudih škripcih, ki naj v skrajnem primeru vsaj po mnenju nekaterih ne bi izključevali niti grškega scenarija.  Potrebno bo izpolniti še obljubo o spremembi volilnega sistema, ki je srčika zahtev manjšega partnerja, saj si od nje obeta bistveno večjo težo na britanski politični sceni. Vodilnim zagovornikom sedanjega sistema konservativcem bo ob izpolnjevanju te obljube v grlu nedvomno zrasel velikanski cmok.