Daniel Brkič: Ekumenizem s figo v žepu?

61
708
Other, Novo mesto, Interview Danijel Brkic, 16-Aug-2017, (Photo by: Simen Zupancic / Media24)

Smo spet v tednu molitvene osmine za edinost kristjanov. Ob tem se sprašujem, ali je ekumenizem prodajni artikel na kramarskem semnju, ki ga Cerkev lansira v svet le osem dni v letu, pa še to s figo v žepu.

Biti kristjan danes, pomeni, biti ekumenski v srcu, ne da bi pri tem zatajili svojo lastno veroizpovedno preteklost, ampak da ne bi skazili boljše veroizpovedne prihodnosti, kajti na svetu je veliko rimokatolikov, pravoslavnih in protestantov, a žal malo kristjanov. Ekumenizem ne sme biti medijska in akademska farsa niti zrežirana estrada v salonu cerkvenega glamurja; takšna hinavščina se slej ko prej izčrpa in nas osramoti ter pokaže, ali je šlo za laskanje ali novačenje. Edinost v spravljeni različnosti ni vrnitev pod kapo ene in edine Cerkve, saj govorimo o tem, da morajo Cerkve postati ena Cerkev in obenem ostati Cerkve (Ratzinger). Cerkev mora biti enotna, ne pa poenotena. Naš predznak mora biti Kristus, ne pa uniformiranost, da se nas ne bi spet polastil imperialistično hegemonistični monopol verskega enoumja. Kajti ko vsi enako mislijo, nihče ne misli.

Sveta maša za edinost kristjanov

V četrtek, 24. januarja 2019, ob 18.00 bo sveta maša za edinost kristjanov v cerkvi Sv. Trojice, pri uršulinkah na Kongresnem trgu v Ljubljani. Somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore. 

Po sveti maši bodo imeli ekumenske nagovore – pričevanja:

  • evangeličanski škof mag. Geza Filo,
  • arhijerejski namestnik Srbske pravoslavne cerkve o. Aleksandar Obradović,
  • jerej Makedonske pravoslavne cerkve o. Mitko Gazinkovski in
  • ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Pri sveti maši in po njej bo sodeloval pevski zbor bogoslovcev.

Čas je, da opustimo konfesionalne ožine in zaplujemo na odprto morje dialoga, sožitja, sprave in sobivanja z vsemi ljudmi, saj zunaj Cerkve ni praznina. Ekumenizem je lakmus papir, ki namesto nekdanjih grmad dokazuje krščansko ljubezen, sicer bomo promovirali le parodijo ekumenskih cirkuških parad diletantov z mitrami, štolami, talarji, kolarji in z dvema belima tablicama okoli vratu na črni duhovniški obleki. Ekumenski lavreat si zasluži samo tisti, ki zna graditi mostove, ne pa zidov, kajti na svetu je trenutno več deset tisoč različnih krščanskih Cerkva, denominacij in ločin. Ne spreglejmo, da so sekte kot insekti na ranah razdeljene Cerkve, ki begajo zbegani svet. Kristus ni razdeljen. Meje so samo v naših glavah, v Božjem srcu jih ni. Krščanstvo je ekumensko v svoji naravi, ker je Cerkev vesoljno občestvo in obsega ves obljudeni svet.

Ker je ekumenizem za ene zlo, za druge veleizdaja, za večino pa zgolj lep običaj, se sprašujem, kdo bo postal alma mater duhovnega ekumenizma. Ekumenizem je odvisen od notranjega spreobrnjenja, osebnega in institucionalnega. Kristus je edino lepilo ekumenizma. Verjamem v ekumenizem izmoljenega čudeža, ki ga bo naredil Bog, kajti Jezusova velikoduhovniška molitev, ki še ni uslišana, pravi: »Oče, da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). Na delu je Sveti Duh, do takrat pa – Quanta est nobis via? Kako dolga pot je še pred nami?

61 KOMENTARJI

  1. Mislim … Ena Cerkev v Kristusu? Kako lahko en normalen človek, ki je spoznal vso svetost svete Matere Marije in je spoznal svetost vsaj enega svetnika ali svetnice, kolaborira z neko Lutrovo ali Mohovo cerkvijo, ki ta dejstva zavrača in celo pljuva po njih?

    Prva in edina PRVA zapoved je: LJUBI Boga, torej Ljubi Jezusa, in kako naj bom zdaj v vsesplošni Cerkvi z nekom, ki ne spoštuje, ljubi njegove svete Matere? Saj vsakdo z vsaj kancem nepokvarjene pameti ve, da če ljubiš sina, moraš imeti rad tudi mati, če pa ljubiš Sina, moraš ljubiti tudi Mater.

    Pa če malo razširimo misel: karkoli Lutrova Cerkev kritizira, dela tudi sama. Pri tem pa pozablja, da je Lutrova, ne Kristusova. Npr. kdo je pobil Indijance in naredil Ameriko? V glavnem anglikanski protestanti. Enako je bilo s posilstvom in umorom aboriginov in Avstralije. Tudi danes je najmočnejši ekonomski lobi posredno luteranski, če se samo Merklove in ZDA spomnimo. Vse te pretežno protestantske dežele izjemno zagovarjajo mir in bratstvo, A SO NAJVEČJE IZVOZNICE OROŽJA NA SVETU. Ne le ZDA in Nemčija, ampak tudi Švedska, celo Švica …

    Kolega Daniel, predvsem se mora k IZVORU vrniti protestant, evangeličan ali kdorkoli iz 40.000 članske druščine Lutrovih Cerkva in sekt. Kaj je bil vzrok evangeličanskega razkola v Nm? Kaj je vzrok Lutrove revolucije, razen seveda katoliškega klerikalizma? Kaj je vzrok Mohameda? In komunizma? Vzrok je le eden: ZAVIST. V luteranstvu gre to takole: veliki čudežni pastorji si naberejo težke milijone denarja

    https://www.google.com/search?q=richest+pastors&rlz=1C1CHBF_slSI825SI825&oq=richest+pastors&aqs=chrome..69i57j69i65j0l4.7110j0j7&sourceid=chrome&ie=UTF-8

    Vse krvave revolucije prihajajo iz Lutrove, tudi francoska in naša, nenehna, slovenska. Izvor pa je v zavisti.

  2. Sledilci in sinovi in hčere bogatega pastorja so mu zavistni, zato se jih 10 vsede skupaj in ustanovijo novo protestantsko čudeže izvajajočo Cerkev. Tudi pri nas imamo pastorje, ki jim je zelo pomemben bahat dom, poln marmorčka, pa lep avto, potem pa imajo štalo.

    Pastor mora živeti v cunjah, če je res Kristusov, ker je Jezus bolj kot ne zelo skromno živel. In ko doseže stopnjo večje prepoznavnosti, naj živi čisto in stran od ženskega telesa. To so bili apostoli v svoji zreli dobi. A Luteranstvo zametuje apostole, naslednike apostolov: ignorira svete duše, ki demonstrirajo nadnaravno Božjo moč skozi svoje življenje.

    Moj osebni zaključek: dovolj imamo že svojih nekrščanskih grešnikov, seveda tudi klerikov, da bi zdaj dodajal še eno drugo vele-sekto sveta, ki je v še veliko večjem zosu. Na koncu koncev ste Daniel prav povedali: če ljubiš Kristusa in ga jaz ljubim, sva brata, to pa se vidi v najinem skromnem življenju, življenju brez laži o Resnici, v nebesih pa se vidiva. A močno dvomim, da se tja pride tako, da se ignorira svetnike in Mati. Ne, to ni mogoče, kajti če ljubiš Gospoda, ljubiš njegov KOMPLETEN nebeški zbor. Tega pa naši bratje luteranci ne zmorejo niti teoretično, saj jih tako uči teorija padlega.

  3. Ok Zdravko, pa se pečaj z mamonom. Zakaj se ne zgledovati po apostolih in mnogih velikih svetnikih? Kdo od njih je bil bogat? Tiste bogate vdove, ki so postale svetnice, pa so postale to šele, ko so vse premoženje razdelile za cerkve, samostane, bolnišnice in šole.

    Zelo se torej motiš, Zdravko: ne gre se za revščino, ampak samo minimum, da se duša in telo obdržita skupaj. S tem učenec pridobi čas in energijo, da lahko hodi za Kristusom. Kdo od naših blaženih je živel kot mnogi današnji pastorji in knezoškofi?

    Zelo se torej moti, kdor misli, da razmišlja s svojo glavo, a mu v njej šepeta mamon. Mamon je tudi seks na eks po samostanih, v zakristijah in zacerkvenih gay klubih ob Vatikanu. Ali pa pastorsko pomašno ljubljenje žene. Tudi to je mamon za tistega, ki naj bi hodil kot Kristus in govoril zanj.

    Ker pa je duhovščina blizu redovništvu, se spet motiš: preveri, katere so tri zapovedi za redovnike. Naj pomagam: UBOŠTVO, POKORŠČINA in ČISTOST. Kaj sem torej narobe povedal zgoraj 🙂

    Namen pisanja je rešiti vsak eno dušo pred peklom vic: ne tvojo (ker si menda že rešen), ampak od kolega Daniela, ker ima talent za odešenje, a se je v tehnikalije zmotnega preroka zapletel.

  4. Zdravko: “Ne razumem pa več, ko se evangeličan sklicuje na papeža?! Kaj bi takrat rad povedal?” A vidiš, da ne razumeš globine problema? Zakaj ne prisluhneš:

    Katoličan se gre ekumenizem zato, ker vidi, da v nerazvitem svetu protestantizem vzhaja kot gobe po dežju, tu pa se cerkve praznijo. Ker je neumen, skuša slediti tej tehniki in metodi.

    Protestant pa ima dva vzroka, da omenja papeža in katoliški nauk ter ekumenizem: eno je iskrenost, ker na vodi čuti, da je zabluzil, saj je vendar vsak dan v svoji sobi zvečer nesrečen in depresiven,

    Drugo pa je, kar sprašuješ: da bi se vtihotapil v katoliško Cerkev in zamesaril z razdori še v njej. ker je zavisten: hoče moč in denar in biti šef Božjega Nauka.

    Zato, bratje in sestre, delajte kot delam jaz 🙂 : vsakega protestanta (jehovca) sprejmem kot brata, a ga, še preden odpre usta, vprašam: je Jezusova mati najsvetejša, je sveta Mati, ali ni? Imaš rad svetnike in zakaj?

    Če začne mutiti, se nasmehnem in rečem: Glej, ko boš te dve stvari sprejel, ko bo dozorel za to, pa se lahko pogovarjava kot brata.

    Protestanti so namreč ekumensko dosti bližji islamu in levičarstvu, kar dokazujejo Nemčija, Švedska, Nizozemska, Danska … Vsi so zavistni katoliškemu narodu in celo z hudičem se spečajo, da bi zatrli originalnega Jezusa Kristusa in njegovo sveto Mati, našo mati Marijo, in svetnike, katerih življenjepisi pretresejo vsakega, ki ima vsaj kanec čistega srca. Kajti moč, ki gre skoznje, ni naravna, NADNARAVNA je.

    Luter pa je naraven, kot tudi naš luter Frančišek.
    Katolik sploh ne ve, kako blizu je že propadu, ki ga je Frančišek pospešil do skrajnosti. Tepec, ki ne loči Nauka od nauka, ne more preživeti niti kot človek, niti kot duša. Vzrok tej zabitosti je le eden: pomakanje ponižnosti do svetnikov. Taki osli vedno volijo komuniste in občudujejo vse posvetne iznajdbe bratov protestantov.

    • G. David,
      v uvodnem komentarju zadnje Družine berem, da so ekumenska prizadevanja (doslej) imela napačno izhodišče (t. i. ‘ekumenizem vrnitve’): »… to so bile molitve za vrnitev drugih k nam. Edinost so si predstavljali izključno kot ‘vrnitev razkolnih in krivoverskih kristjanov v varno naročje Katoliške cerkve’.« Tak način da je v startu odbijajoč za ostale krščanske skupnosti.
      V nadaljevanju piše: »Glede predstav o tem, kakšna naj bi bila prihodnja edinost, so teologi postali previdnejši. Raje govorijo o edinosti kot občestvu, o ‘edinosti v med seboj usklajeni različnosti’. Papež Frančišek jo razume bolj kot dogajanje, kot nekaj, kar je v nenehnem gibanju, ko pravi, da je edinost ‘pot, po kateri že hodimo skupaj’.«

      Zanima me Vaše mnenje o tem. Sama sem nekako zmedena. Zapisano namreč razumem (morda napačno?) kot teologovo razlago, da ni nujno, da je naša vera (katoliška) edina oz. najbolj prava – kot nekakšen poziv h kompromisom? Prav tako (medlo, ‘vsegliharsko’, nedorečeno in neobvezujoče) mi deluje popravljena molitev: »… Zedini kristjane v resnici in ljubezni, da bo tudi svet mogel najti edinost in mir v pravičnosti.«
      Ob tem pa mislim na Vzhodne kristjane, ki danes umirajo samo zato, ker so – kristjani. Krvniki ne vprašajo, kateri ‘struji’ pripadajo – pravoslavni in katoličani ‘ekumensko’ pričujejo za Kristusa …

  5. Dobro ste napisali, Marta. In res so mnoge iskrene duše ob vsem tem lahko zmedene. Ta zmeda prihaja iz neznanja in potvarjanja Jezusovega nauka, kot se to dogaja mnogim našim vernikom in tudi škofom. Ko je kirurg površen glede svoje umetnosti, vanjo hitro zalezejo še mazaštvo, mesarstvo in krivolov.

    Citirani navedek je pravzaprav moder, premišljen. Je poskus storiti nemogoče. Je dobra teorija, kot je demokracija le teorija, neuresničljiva z naravo človeka. Možna je le v neki manjši homogeni skupini.

    Moje mnenje glede ekumenizma je torej tako: BISTVO VSEGA JE NE SOVRAŽITI. Puščati možnost odprtih vrat in spreobrnjenja.

    To je kot med solidnimi sosedi: prijatelji so, a se ne obiskujejo kaj dosti, ne poročajo se med seboj, nimajo skupnih financ, zunaj pred blokom ali na ulici pa si pokimajo, malo snega skupaj skidajo, pokosijo travo ali uredijo vodovod.

    A NE BITI NAIVNI! Narava človeka je plenilstvo, to pa je vojaška taktika, ko pridemo do islama, levičarstva in protestantizma! Zato Jezusove duše dolgoročno seveda nimajo šans na tem svetu: žrtve bodo, žrtve tega kajna, posebej ko se kajn zaleze dokončno v vrhove katoliške Cerkve.

    A ne bojte se, bratje in sestre, naš DOM ni ta zemlja, naš DOM so nebesa. Ko bo prišel Jezus zadnjič, seveda ne bo našel nobene vere več, ampak bodo vsi vladarji in narodi že brezbožni. A to bo le navidezno, ker bodo vse zveste duše že zdavnaj DOMA. Na zemlji ostanejo le še ti in oni, kajnov rod, ki pa se bodo za obstanek bojevali med seboj vse do zadnje sekunde.

    Zato je zelo malo pomembno, ali si katolik ali protestant ali pravoslavec. Pomembno je:

    da LJUBIŠ Boga in vse njegove svete, z vso močjo svojega srca, duše in celo telesa. Kdor k temu stremi, kdor se k temu trudi, je brat in je sestra in je mama in je ata. Kdor pa pride k meni, in govori čez svetnike, Mati in celo da je Jezus le učitelj, ga pustim, da si vzame čas za zorenje. Lahko tudi 1000 let. Na koncu koncev vendarle mora sprejeti vsaj jedro katoliškega nauka, da bova lahko prijateljevala skozi vso večnost.

    Posvečeno gospodu Danielu.

  6. Ja, ob upoštevanju in spontanem uresničevanju smernic Svetega pisma:

    Ljubezen do Boga je v tem, da se držimo njegovih zapovedi, in njegove zapovedi niso težke, kajti vse, kar prihaja od Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera (1 Jn. 5: 3-4).

    • Problem je, da razni teologi te stvari razlagajo na razne načine. Vsakdo po svoji meri. Torej se je treba vrniti k IZVORU: kako so živeli apostoli, kako je živelo 90 % svetnikov, ki jih je tisoče, kako so živeli sodobni svetniki, ki so dokazano manifestirali Božjo moč skozse? Takrat pa se stvari postavijo na pravo mesto in pohlep po denarju in seksu postane očiten, lažnive teologije so razkrite in duša ni več zmedena, ker je našla SMER: ljubiti Noga in njegove svete na prvem mestu, potem pa pomagati tistim, na katere naletiš in so ubogi. Imeti le toliko, kolikor je spodobno, da opravljaš SVOJE Delo za Očeta.

      Vse ostalo pa je več ali manj le hudič, oblečen v cerkvene halje. Zakaj bi se šli kakšno posebno ekumenstvo? Vsakdo naj služi Bogu po svoji karizmi, in če ga to privede v nebesa, bomo tam večni bratje.

      Ko si že citiral: Gospod je isto rekel tudi takole; Jn 14,23

      Jezus je odgovoril in mu rekel: “Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.”

      To so pa svete duše in svetniki. Že na zemlji! Kako je lahko neka sekta tako podla, da govori, da so take duše enake nam in njim, da so prav tako grešne kot midva? Kako lahko v nebesa pride protestant, ki je grdo govoril čez krščanske svetnike in celo Mati, ko pa je tam milijarde milijard svetnikov in sveta Mati kot sonce med njimi? ? Kaj pa bo delal tam, samo v tla gledal od sramu ali ignorance? Za take je pač Lutrov in Mohov raj.

      Take care.

  7. Aleluja! Uvid pa pride od tistih, v katerih je Jezus navzoč v vsej moči. To so svetniške osebe in svetniški duhovniki.

    Tudi Bog ne stori nič namesto nas, res je: zanima ga samo tisto, v čemer se že sami borimo z vsem srcem in z vsemi močmi. Poglejmo, kako pomaga protestantom v njihovem enormnem ekonomskem garaštvu in poslih. In muslimanom pri zavzemanju Evrope: celo papeža jim je poslal v pomoč! In kako pomaga živalim, ki se borijo za obstanek vrste! Mi pa moramo stremeti k nečemu veliko večnejšemu in Gospod nam z velikim veseljem pomaga v to smer. To pa so prave milosti.

  8. V vseh bistvenih zadevah vere smo kristjani razlicnih cerkva edini. Eno in edino Sveto pismo oz. Biblijo imamo. Razlike so zgodovinsko in kulturno pogojene in so lahko, ce je dobra volja, vir pestrosti v edinosti. Ce je dobra volja, bomo v drugih iskali vrednost. Npr. globino Jochanna Sebastiana Bacha pri evangelicanih, ne nekdanje ze presezeno grmenje proti cascenju svetnikov, ce je to razumno in odmerjeno. Ekumenizem je ta pristop dobre volje. In inteligentnosti v krscanski veri, ki je zmozna razlocevati med bistvenim, ki nas zdruzuje in nebistvenim in malenkostnim, ki je lahko vir konflikta. Antiekumenizem vidim torej tudi kot nevroticno usmeritev.

  9. Tako je, gre se za sprejetje vsaj jedrnega nauka katoliške Cerkve in pravega odnosa do svetnikov. Zelo zmotno in za dušo skoraj usodno je še vedno prisotno grmenje proti čaščenju svetnikov pri skupnostih protestantov. Kot beremo v januarski Družini pri pismih bralcev, obstajajo knjige, kjer določene protestantske skupnosti v Sloveniji zmotno razlagajo, da je “nauk o posredovanju umrlih svetnikov jasna kršitev druge Božje zapovedi, ker češ da temelji na poganskem razumevanju omenjenega Boga, ki ga je težko izprositi, da bi nam pomagal.”

    To je kot bi si rezali rešilno vejo, na kateri sedi njihova duša. Škof Lipovšek je v odgovor te zmote argumentiral iz cerkvenih dokumentov, da takšna razlaga ne drži. Posebej Katekizem Katoliške Cerkve, ki pravi, da češčenje in priporočanje svetnikom nikakor ne zmanjšuje ali zasenči Božjega odrešenjskega delovanja, ampak krepi in spodbuja našo povezanost z Jezusom Kristusom in zvestobo njegovemu evangeliju.

    Naš sveti Grozde, ko je bil zajet in grozljivo mučen, je pri sebi nosil ljubo mu Kempčanovo Hojo za Kristusom.
    V 58. poglavju te knjižice Bog pove: Mene torej hvalite v vseh mojih svetnikih … Kdor torej zaničuje katerega mojih najmanjših, tudi velikega ne časti, zakaj jaz sem ustvaril nizkega in mogočnega (Modr 6,8).
    In kdor znižuje kakega svetnika, znižuje tudi mene in vse druge v nebeškem kraljestvu.

    Sedaj pa vprašanje za milijon dolarjev, kar je izpostavil že komentator David: “Kako lahko v nebesa pride protestant, ki je grdo govoril čez krščanske svetnike in celo Mati …?”

  10. Odlično Hugo! Gospod je s teboj, in nisi okužen, kot že večina katoličanov! Aleluja!

    Dve stvari dodam: 1. Glede skupnega Svetega pisma in vrednot v njej:

    Pismo se bere, kot ga pač kdo bere. Luter je recimo v besu neke dele Pisma vrgel ven, ostale pa po svoje razlagal. Tudi Mohamed je Sveto pismo preučil in Alah ga je v celoti potrdil. Ko pa kristjani in judje niso bili tako nemuni, da bi ga spoznali za preroka, enakovrednega in večjega od Jezusa (po njegovem), je pobesnel, in ven vrgel novo Alahovo iznajdbo: da se Pisma ne držimo, zato nas lahko ubijajo. Njegovi nasledniki pa so zaključili, da je zdajšnje Sv. pismo sprevrženo, potvorjeno, zato nas lahko ubijajo. A sami nimajo nobenega dokaza, da je zdajšnje Sveto pismo kaj drugačno od tistega, ki ga je bral Mohamed v 6. stol.

    Vsakdo torej bere v skladu s svojimi možganskimi krivuljami. Zato je tako zelo pomembno KDO ti razlaga Pismo. Celo katoliški duhovniki tod okoli včasih take pokajo, da je sramota za Jezusa. Iskati moramo torej tiste, ki so svetniški in jih ponižno prositi razlage. Oziroma brati njihova življenja.

    2. Naslednja stvar pa je iz kraja gospoda Danijela: ni bilo dolgo nazaj, ko sem se peljal mimo tega mesta in na neki obstranski avtobusni postaji zagledal plakat, ki je šel prehitro mimo mene, zato sem ga v spominu sestavil v naslednjih sekundah. Pisalo je nekako takole, z velikimi črkami: da je samo eden pravi posrednik z Bogom Očetom.

    To je to militantno protestantsko buzeriranje naroda z lažjo. Mislijo seveda na Jezusa, ki pa ga ni za videti in slišati, zato lahko živimo v grehu in vse po svoje prirejamo. Če pa sprejmemo Jezusove svete in svetnike, pa to ni mogoče, ker je svetnik živel ob nas, svetniška duša živi ob nas, imamo biografije in relikvije in fotke, in če primerjamo svoja bedna življenja z njimi, NE MOREMO sami sebi več tako zelo lagati. Kajti Kristusova moč, ki gre skoznje, je človeku samemu nedosegljiva. Saj protestanti tudi kažejo te moči, a so izključno v lastno ugodje in v izpolnjenje zemeljskih želja. Zato je luteranstvo bolj podobno faraonovim svečenikom. Nima namreč pravega ODNOSA. Ne moreš Jezusa Ljubiti, svetnika pa imeti za demona. Takšno razmišljanje je demonsko.

    • Ps. omenjeni plakat ne povezujem z g. Brkičem, ampak z odpadniško sekto od njega. Lahko pa se tudi motim. Vsekakor je takšno posilstvo nad evangelijem, s strani Luteranske Cerkve, daleč stran od ekumenstva s Kristusovo Cerkvijo.

      Pa pr’jatl’ bodiimo, a ne se pustiti nasankati kosmati sladkobesednosti. Te imamo zadnje čase dovolj že v naši Cerkvi. Zato pa je, kot je.

  11. Tudi protestanti imajo svoje Davide. A na obeh straneh gre za nevrotično usmeritev. Hvala Bogu, gre za redke posameznike. Ostali čutimo dolžnost, da spoštujemo besede: “Kdor torej zaničuje katerega mojih najmanjših, tudi velikega ne časti, zakaj jaz sem ustvaril nizkega in mogočnega”.
    Vera je dar – zato se ne povišujmo nad nobenega, ki nadaljuje družinsko vero s spoštovanjem Sv. Pisma. Teoretične teološke špekulacije sodijo kvečjemu v akademsko sredino, pa še tam so gola izguba časa.

    • Saj sem rekel, da je veliko katolikov pomešala zrnje in pleve. Nevroza je prisotna prav pri tistih, ki se bojijo zapustiti svoje grešno življenje in sanjajo, da lahko kar sami komunicirajo direktno z Jezusom. Papež Frančišek pa je svoje nevroze zdravil kar pri Judovski psihiatrinji, ne pa z zakramenti Cerkve. Problemi.

      Katolik, ki ne loči razlike med Lutrovo in Kristusovo Cerkvijo, je luteran. Takim falotom, tudi med bivšimi našimi škofi, je kasneje v vicah zelo hudo: žrejo se, kako da v 1000 letih niso našli niti enega samega svetnika med Slovenci in ga ustoličili. Kakšna sramota, a to je v skladu z zmotami luteranstva.

      O posledicah teh zmot pa smo že dovolj napisali. Psihiatri, kot je veronika, so naredili detajlne analize Jezusove osebnosti in zaključili, da je imel poleg nevrotičnih in psihotičnih motenj tudi veliko osebnostnih težav ter težav s spolnostjo. Enako je Cerkev razumela tudi mnoge svoje kasnejše velike svetnike. Hudič je pri lažnih vernikih enormno močan.

  12. AlFe, takoj, a dame imajo prednost: Ženska kot ženska, ne doume in gre na osebno. Spregledala si, veronika, da g. Daniela cenim, luteranstvo pa ima polno zmot, ki so za katolike vse bolj usodne.

    Sveta F. Kowalska je ocenila, da ženske niso usposobljene za ocenjevanje duš in nauka. Njihove ocene da prinašajo enormno trpljenje. Pa je bila sama ženska in svetnica.

    Mimogrede, njene (veronične) sosestre so jo ocenjevale ne le kot nevrotično, ampak celo kot histerično. To je klasična obramba katoliškega polverstva. Zakaj ne pokličeš g. Daniela in ga vprašaš za mnenje o Davidovih komentarjih? Zagotovo jih je mož prepoznal kot prijateljske, kar se duše tiče. Tu se torej izvaja ekumenizem, ki ne bo ranil duš še bolj, kot že so.

  13. AlFe: “da lahko kar sami komunicirajo direktno z Jezusom”
    Tega ne razumem najbolje. V katerem smislu je to napačno? V smislu, da ne potrebujejo ne Cerkve in ne duhovnih voditeljev?”

    Protestantizem v vseh svojih inačicah izjavlja, da duhovnik ni posrednik, da so duhovniki pravzaprav vsi, ki so krščeni. To je eno. To je prvi zlom z Jezusovo Cerkvijo.

    Iz tega se razvije nadaljnja teorija, da ker so vsi pravzaprav že Jezusovi učenci, ne potrebujejo ne apostolov, današnjih svetniških ljudi, ne potrebujejo zgleda svetnikov in ne potrebujejo duhovnika, ki bi jim Kruha delil in grehe odvezoval. Ker pa ne potrebujejo svetnikov, ne potrebujejo Matere Marije, saj je prva med svetniki.

    A resnica je povsem drugačna: nihče se sam ne rodi, nihče se sam ne nauči hoditi in brati in nihče ne more sam z Jezusom stopiti v zaupni odnos, če ni šel skozi šolo odrekanja mnogim zemeljskim stvarem in šolo ljubezni do Jezusa. Torej vsaj na začetku NUJNO potrebujemo duhovnike, Kruh, potem pa svetnike in svetniške osebe, da nas OSEBNO vodijo na pot s Kristusom.

    Luter pa gre celo tako daleč, da – kot na plakatu – celo samega Boga Jezusa Kristusa znižuje LE na mero “posrednika” z Očetom. Vse to so torej zablode neponižne in zavistne duše. Zelo je podobno originalnemu islamu.

    Nekoč sem v hišo sprejel ta rod, a je sikal čez Mati in obračal obraze stran od podob svetnikov. Tudi moj kolega je lastno teto vrgel iz hiše, ko je prišla z Danielovega hriba dol sikat, da je Marija pras..a.

    Z Bogom osebno in zaupno komunicirajo čiste duše, pred tem pa je treba skloniti glavo in biti poslušen in pokoren svetosti svetih duš. Potem te duše pridejo in živijo z nami, noro vesele tega gostoljubja. Učijo nas. Če zavrneš le enega svetega, Jezusa ne moreš spoznati niti v sanjah. Samo domišljaš si, da si njegov učenec.

    Ločimo zrnje od plev in dana nam bo Svoboda. Brez osebnega svetnika ni osebnega Boga in ni ločevanja zrnja od plev.

  14. Marko 9, 38-9-40: Janez je rekel: »Učenik, nekoga, ki ne hodi z nami, smo videli, da je v tvojem imenu izganjal duhove, pa smo mu branili«. Jezus je rekel: »Ne branite mu; zakaj nikogar ni, ki ki bi storil čudež v mojem imenu in bi mogel takoj hudo govoriti o meni. Kdor namreč ni proti nam, je za nas.

    • Mar res ne veš, kdo je proti nam? Ne bomo šli v globlje probleme luteranstva, ker se del njega spreobrača in vrača, a če sledim le tiste, ki so govorili z menoj, jim je islam bližji že s tem, ko zavračajo Sveto Trojico. Ne morejo doumeti Trojstva. ZATO JE TUDI JEZUS ZANJE LE UČITELJ, a to nekako prikrijejo, da bi se lažje infiltrirali.

      Seveda pa nekatere že srečuje pamet. Naj jim tudi ta pisanja pomagajo.

      Sicer pa je treba razumeti, da nihče ne brani protestantom, da počno, kar pač počno, le ekumenizma, kot si ga ONI predstavljajo, se pameten človek ne bo šel. Pravijo namreč, da je papež demonski, hudičev. Vsak papež. Jim tega ne boš branil? Potem si enak kot oni, kajti del papežev je bilo zares zelo demonskih, del pa jih je velikih svetnikov. In če zavrneš le enega med njimi, boš končal v lutrovem raju.

      • Še to sem pozabil: protestantizem uči, da smo vsi kristjani pravzaprav svetniki. In je le Jezus lahko mediator z Očetom. To je tako zelo obsekana resnica, da kar boli. Premnogim dušam onemogoča, da bi se z Bogom srečale skozi razne milosti, ki pa so različne, ker smo tudi duše različno zrele.

  15. Protestantizem uči, da smo vsi kristjani pravzaprav svetniki. In je le Jezus lahko mediator z Očetom. To je tako zelo obsekana resnica, da kar boli. Premnogim dušam onemogoča, da bi se z Bogom srečale skozi razne milosti, ki pa so različne, ker smo tudi duše različno zrele.

    Katolik, ki sprejme te zmote, sam sebi odreže vejo.

  16. Če zaključim: ekumenizem DDAA, a s kom? Protestantskih variant nauka je desetine tisočev, kolikor imajo Cerkva in sekt. Nekatere od njih, kot slovenska evangeličanska, seveda sprejemajo recimo Trojstvo enega Boga, drugi to sprevračajo, tretji pa popolnoma zavračajo, kot npr Jehove priče, ki prihajajo iz luteranstva, pa Mormoni in tudi morda “Apostolska Cerkev”. Islam pa se od njih uči boja proti krščanstvu in podpihuje te hude zmote v svojo korist. In imaš celo prot. Cerkve, ki naj bi sledile Jezusa, zase pa pravijo, da NISO več krščanske. Vse pa so bolj ali manj ostro nastrojene proti katoliškemu nauku in očetom. Ter vernikom. Kar je glede človeškega dela naše Cerkve OK, glede svetosti nauka in svetnikov pa je to skok v brezno.

    Če sprejmeš enega, pa moraš sprejeti vse.

    Samo neumnež se bo zaupno družil s tako zmedo, kot da sami nimamo že svoje več kot dovolj. Drugo pa je TOLERANCA. To pa ja, saj smo vsi na poti h Kristusu. Potrpežljivo razlagati protestantu jedro resničnega nauka je resnični ekumenizem. Seveda pa večina katolikov pri tem odpove, ker luterani mnogo več berejo in preučujejo Sveto Pismo kot mi. Neumen katolik jim lahko potem le še kima in željno čaka na skupni obed. Naj se potem ne čudi, ko se mu sanje o Raju razblinijo, ko pride njegov čas.

    Bistvo je: NE SOVRAŽI IN PUSTI ŽIVETI, a ne bodi tako neumen in neuk, da ti lahko nekdo vsadi ideje, ki so daleč od Resnice, ki jo uči Jezus. Neukemu je dovolj že nekaj osladne prijaznosti, dobra hrana ter nekaj naučenih citatov iz SP, pa bo sprejel karkoli.

    • David,
      vabim vas, da razmislite o naslednjih papeževih besedah:

      “…Poleg tega je mogoče, da nas darovi, ki jih prejemamo od Boga, naredijo za slepe za darove, ki jih so jih deležni drugi kristjani. Velik greh je zmanjšati ali prezirati darove, ki jih je Gospod podelil drugim bratom ter verjeti, da so oni na nek način manj privilegirani pri Bogu. Če gojimo podobne misli, dopustimo, da ista milost, ki smo jo prejeli, postane vir ošabnosti, krivice in razdeljenosti. In kako bomo lahko torej vstopili v obljubljeno Kraljestvo?…”

      http://www.mirenski-grad.si/molitvena-osmina-za-edinost-kristjanov

      Iz vaših komentarjev se zdi, da sebe dojemate kot najboljšo možno vrsto kristjana ter se imate celo za boljšega od papeža, saj niti slednji po vašem merilu ni dovolj dober katoličan.
      Protestantom očitate, da njihova vera ni prava in dodajate, da je  Frančišek “luter”.
      Ali je torej po vašem prepričanju papež Frančišek razkolnik, ki zanj trdite, da ga je Bog poslal v pomoč muslimanom pri zavzemanju Evrope in da pospešuje propad?

      Iz večine vaših izjav domnevam, da se prištevate med katoličane. Vendar menim, da kot tak zelo poljubno interpretirate verske zadeve, kakor vam paše. Svetnike bi častili nad vse, zaničujete pa sedanjega papeža?!

      Ali ni papež naslednik apostolov in Jezusov namestnik na zemlji?

      Po doktrini Katoliške cerkve je papež Kristusov namestnik na zemlji, pastir vesoljne Cerkve, zato ima vrhovno polno neposredno in splošno redno oblast v Cerkvi
      Kot poglavar Cerkve je papež vrhovni učitelj, zakonodajalec in sodnik in je pri uradnem odločanju (ex cathedra) nezmotljiv.
      Večina katoliških teologov danes meni, je tudi kanonizacija (razglasitev nekoga za svetnika) dejanje papeževe nezmotljivosti in da je zato nepreklicno.
      Papež Janez Pavel II. za svetnico med ostalimi razglasil tudi Faustino Kowalsko, na katero se sklicujete.

      https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Papeška_nezmotljivost

      Med papeži prejšnjega in tega stoletja, kolikor pomnim, noben drug ni bil deležen toliko kritik in zmerjanja od ljudi, ki se prištevajo med katoličane, kot papež Frančišek.

      David, v čem ste torej katoliški kritikastri papeža boljši od protestantov?
      Za slednje namreč trdite, da pravijo, da je vsak papež demonski, hudičev – obenem pa sami sedanjemu papežu pripisujete verolomnost in škodljivo delovanje.

      Na prvi pogled se vaši komentarji berejo kot izdelek katoliškega verskega gorečneža, a bojim se, da vas je zaneslo proč od temeljev katoliške vere v neke čudne stranske tokove. Ne širite namreč ravno zglednih katoliških stališč.

        • Dovolite nekaj v razmislek, ga. Vanja, četudi nisem David, preden se dela zmotna obtožba tistega, ki glasno pove, kar je mnogim očem in srcem nejasno.

          Poglejte sveto Brigito Švedsko, priporočam v branje njena Nebeška razodetja. Papež jo je že istem, 14. stoletju, kot je delovala, razglasil za svetnico, Janez Pavel II. pa celo za sozavetnico Evrope.

          Sam Jezus jo je takrat poslal, da je skvarjenemu delu duhovščine in škofom predala hude grožnje in nikakršnega lepotičenja ni bilo v teh besedah. Papežu pa je pisala pismo, v kakšnem pomilovanja vrednem stanju je Rim, da so številna določila, ki so jih sveti papeži po navdihu Svetega duha utrdili v Cerkvi, odpravljena. Po navdihu hudega duha pa so sedaj sprejete številne slabe navade, ki vodijo v Božje prekletstvo in pogubljenje duš.

          Kaj ni bil tudi takrat papež tudi Jezusov namestnik? Pa če je bil slep, gluh, zaveden od hudega duha, je lahko dobil opomin, ako je bila Milost ta, da so še pravi čas odrajžali na pravo pot. Kakšno grmenje pa je bilo to, pa si rajši sami preberite v knjigi svetnice, da ne bo pohujšanja. To grmenje je v resnici prava skrb in Ljubezen, da se duše v zablodah in grešnem delovanju ne pogubijo.

          Kdo določa, kako Sveti duh deluje? Njegov dar je tudi razločevanje duha. Kot pravi sam pater Nadrah v Kristus živi: “Sveti Duh ima svoje čase in načine delovanja, ki nam morda niso všeč, ker smo navajeni na uglajene kalupe.”

          Katoliki pa takoj na okope, žal izkušnja je ta, da se lahko s katoliki marsikaj pomeniš, samo o Jezusu in svetnikih ne. O slovenskih svetnikih pa prav zagotovo ne, saj jih uradno še nimamo. Pristojni za to pa mencljajo …

          Pa nekaj o svetnici Brigiti in njenem poslanstvu:
          https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/brigita-svedska-23-07

          • Hugo,
            Cerkev je občestvo, sestavljeno iz posameznikov, je živ organizem, ki se razvija in spreminja skupaj z ljudmi. Kakršni ljudje, takšna Cerkev.    

            Kot institucija bi Cerkev že davno propadla, če bi bila odvisna le od človeških vzgibov in samovolje posameznikov. Ljudje bi najraje vsak zase izumljali verske resnice in vlekli vsak na svojo stran.
            Zato zemeljska Cerkev potrebuje tudi zemeljsko vrhovno avtoriteto, da v njej ne bi zavladala popoln nered in zmešnjava.

            Kristjani rimokatoliške vere pri vsaki maši izpovedujemo, da verujemo v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Dogma o papeževi nezmotljivosti je bila razglašena na I. vatikanskem koncilu leta 1870.
            Po Katekizmu RKC je papež rimski škof in naslednik apostola Petra, je Kristusov namestnik in vrhovni duhovni vodja katoliških Cerkva.

            Kot vsak človek je papež podvržen tudi grehu in zmotam, kot tak seveda ni absolutno nezmotljiv. A vendar ni običajen človek. Po Svetem Duhu je bil izmed množice ljudi izmoljen in izvoljen za voditelja vesoljne Cerkve.
            Kot pastir vesoljne Cerkve je papež najvišja učiteljska avtoriteta in je nezmotljiv v vprašanjih vere in morale (nravnosti), kadar se izrecno sklicuje na to.

            Moj namen ni zmanjševati pomen svetnikov.

            Toda – ali ste prepričani, da imajo dandanašnji papeževi kritiki svetniški potencial, da bodo nekoč pristali med svetimi kot sv. Brigita? (ne poznam podrobno njene zgodbe)

            Ali lahko z gotovostjo trdite, da je pritoževanje čez papeža plod delovanja Svetega Duha?
            Kaj pa, če je vzgibom papeževih kritikov primešana velika mera človeške grešnosti – napuha, zavisti, pohlepa in podobnih človeških grešnih lastnosti ali pa preprosto človeška ozkogledost?

  17. Bolj na kratko, ker je to ni prava tema tukaj, ostalo pa vam je odgovoril že Hugo, hvala mu, ker razume, “v nulo”

    Zelo ste zgrešili glede mojega odnosa s papežem: vedno sem ga branil, da ga je Bog poslal, ker smo takega želeli, in zdaj ga imamo, kot se je Judom zgodilo s kraljem Savlom. Bog pač popusti, ko nekaj izsiljujemo, da se potem iz tega nekaj naučimo. Napisala ste:

    “Kot poglavar Cerkve je papež vrhovni učitelj, zakonodajalec in sodnik in je pri uradnem odločanju (ex cathedra) nezmotljiv.”

    Če vam je kot ženski dana milost razločevanja ali vsaj logike, prosim razmislite o nekaj nezmotljivostih današnjega papeža:

    1. Posmehoval se je Medžugorskim vidcem, češ da Marija ne gleda na uro, kdaj se bo spet pojavila. Čas kaže, da je ta njegova posmehljiva ocena povsem napačna, torej NI BILA PO SVETEM DUHU. Protestanti imajo torej prav, v primeru aktualnega papeža.

    2. Zavračal je poročilo o sokrivdi čilskega škofa glede pedofilije. Potem se je moral opravičevati:

    https://www.delo.si/svet/sosescina/papez-se-je-opravicil-zaradi-podpore-cilskemu-skofu.html

    So take zmote od Svetega Duha? Ne, ta duh je posveten in zmeden, zato je tako boleče zmotljiv.

    3. Vsi smo lahko sledili, kako je skušal v svoji škofiji v Argentini prikriti krivdo svojega duhovnika glede pedofilije. Celo lažno knjigo je napisal, da bi z njo prepričal sodnike, a niso nasedli: pedofil je v arestu. Papež pa že 10 let zavrača srečanje z žrtvami. Vse to smo videli na TV v izdatnem dokumentarcu, ki ga je videl ves svet. Nekje tukaj sem celo podal linke, ker je nekdo prosil.

    4. Frančišek želi spremeniti molitev očenaš. Torej so vsi svetniki in patriarhi in apostoli do sedaj molili napačno? Rad bi spremenil vrstico, da bi Gospoda prikazal v drugačni luči, kakršen je v resnici. O tem se da napisati celo knjigo. K sreči ta zmota ne bo uresničena, ker ni po Svetem Duhu.

    5. Papež Frančišek je največji propagator islamizacije Evrope v zgodovini. Berite, kaj se dogaja tam, kjer je islam zadaj v večini: celotna mesta so že islamizirana. Primer:

    http://www.demokracija.si/fokus/pretresljivo-pismo-dijaka-okoli-mene-je-vec-kot-70-odstotkov-tujcev-motijo-pouk-nicesar-se-ne-naucim-imam-samo-dve-moznosti-ali-se-izkljucim-ali-se-jim-jaz-prilagodim.html

    Razumen človek si lahko zdaj sam ustvari pravo sliko. Katolištvo mora iti naprej, se razviti naprej, ne pa ostajati grešna klerikalna klika, pa tudi ne postati še ena protestantska sekta. K temu težijo vsi moderni papeži, a eni so sveti (JP. II.), drugi pa v zmoti.

    Lep pozdrav.

    • K točki 5.

      Ne vem, kako je v drugih jezikih, a “ne vpelji nas v skušnjavo” je resnično dvoumna. Čeprav je jaz nisem nikoli razumel tako, kot da Bog dela skušnjave.

      Vem pa, kako je v hrvaščini “Zdravo Marjo …”. Pri nas začetek “Zdrava Marija …” pomeni čisto nekaj drugega.

      Tudi Venec Božjega usmiljenja kaže v našem jeziku podobno razliko v pomenu.

      Tako da ima papež kar prav, da so neke molitve čudno oblikovane.

    • David,
      hvala za vaš odgovor.

      Mislim, da je pod člankom o ekumenizmu popolnoma primeren prostor za razpravo o odnosu do papeža, saj je prav priznavanje oz. nepriznavanje papeževe vrhovne avtoritete eno od znamenj razdeljenosti kristjanov.

      Ne vem, na katere vire se sklicujete ob navedbah papeževih izjav in stališč, vendar menim, da med vašimi trditvami niso vse točne; če pa so že točne, so popolnoma iztrgane iz konteksta, kar jim jemlje verodostojnost.

      Glede Medžugorja recimo: osebno veliko bolj zaupam spodnjemu poročilu, ki je v nasprotju z vašimi navedbami:

      https://katoliska-cerkev.si/papez-francisek-je-pozitivno-spregovoril-o-duhovnem-dejstvu-v-medzugorju

      Ali pa to, vas nič ne skrbijo vesti, da je Medžugorje postalo plen mafije?

      https://www.delo.si/novice/svet/vatikan-proti-mafiji-v-medugorju-78336.html

      Veste, papež se mora ukvarjati tudi z reševanjem veliko širših problemov in ima veliko večje skrbi kot le to, ali so njegove izjave razočarale in užalile nekaj vernikov.

      Toliko, če se ozremo na hitro le na prvo točko vaših navedb.
      Prav gotovo bi tudi pri ostalih našli kontekst in razlago, ki bi vaše navedbe postavila v popolnoma drugačno luč.

      Kar se tiče papeževe nezmotljivosti, kot človek seveda ni absolutno nezmotljiv.
      Toda odgovorite mi: ali naj katoliški kristjani raje kot papeža poslušamo tiste, ki ga kritizirajo, med temi nekega komentatorja Davida, ki zanj sploh ne vemo, kaj dobrega v življenju je storil, ob tem ko nesramno pripominja čez papeža Frančiška?

      Kar se tiče vaših tožb čez  protestante, naj vam odgovori kar sv. Pavel z današnjo Božjo besedo:

      “Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus.
      V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha.

      Tudi telo namreč ni sestavljeno iz enega telesnega dela, ampak iz več delov. Če bi noga rekla: »Ker nisem roka, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu? Če bi uho reklo: »Ker nisem oko, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu.
      Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh? Tako pa je Bog vse posamezne telesne dele razpostavil po telesu, kakor je hotel.
      Ko bi bilo vse skupaj en sam telesni del, kje bi bilo telo? Tako pa je veliko delov, telo pa je eno. Ne more oko reči roki: »Ne potrebujem te,« tudi ne glava nogam: »Ne potrebujem vas.«. Še več, telesni deli, ki se zdijo slabotnejši, so še bolj potrebni, in tistim, ki se nam zdijo manj vredni časti, izkazujemo še večje spoštovanje in z manj uglednimi še lepše ravnamo, medtem ko ugledni tega ne potrebujejo. Da, Bog je sestavil telo in skromnemu namenil več časti, da v telesu ne bi bilo razprtije, marveč bi telesni deli enako skrbeli drug za drugega.

      Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi.
      Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa.
      Bog pa je v Cerkvi postavil najprej apostole, drugič preroke, tretjič učitelje; potem čudodelstva, potem milostne darove ozdravljanja, pomoči, vodenja in govorjenja v raznovrstnih jezikih.

      So mar vsi apostoli? So vsi preroki? Vsi učitelji? Ali vsi delajo čudeže, ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo jezike? Jih vsi razlagajo?”  (1 Kor 12,12-30)

  18. AlFe, Res je da prevod včasih dela težavo, a papež gre v ta projekt s povsem drugim stališčem: gre se za zavedno ali nezavedno lezenje v feminizacijo Očeta, kar je v skladu z današnjo levičarko-protestantsko kulturo, ki na koncu prikliče še muslimane na pomoč. In imamo papeža, ki deluje kot protestantka Merkolova, levičarji (tudi v našem parlamentu) ga imajo za svojo ikono, uvaža muslimane, KATOLIŠKI ROD V EVROPI PA BO IZVISEL. Katoliki ne poznajo več srčike svojega odrešilnega svetega nauka. Zmedeni so, ker je zmeden papež in so zmedeni škofje. Edinega modrega pa so odstavili (papež Benedikt XVI.).

    Glede te vrstice očenaša, pa nekaj teološke meditacije: Je že kdaj kdo prevaral Boga Očeta? Nikoli nihče. Na koncu so tudi največji prevaranti “prevarani”, ker jih premaga Pravičnost. Kasneje rečejo:

    Vse prihaja od Boga, tudi skušnjave, ker Bog DOPUŠČA naše skušnjave, da se iz njih nekaj naučimo. Hvala ti Oče, ker si mi pustil skušnjavo, v katero sem rinil, da me je na boleč način nekaj naučila in sem postal boljši človek.

    Če vse prihaja od Boga, kot pove nauk, torej tudi skušnjave prihajajo od njega, ker jih Gospod DOVOLI. Tudi hudi duhovi le po njegovem dovoljenju lahko pridejo do nas, če grešimo. Da se nekaj naučimo.

    “In ne vpelji nas v skušnjavo” je torej izjemno smiselna vrstica. Tudi iz Jezusovega življenja lahko razberemo, da je SKUŠAL duše, ki so prihajale k njemu. PREIZKUSIL jih je. Besed skušnjava naj ne bo torej razumljena le kot nekaj pornografskega, ampak tudi kot PREIZKUS: nas bo naš duhovni boj rešil greha, ali bomo padli? BOG NAS VEDNO PREIZKUSI, predan nam zada Nalogo.

    Papežu Frančišku nikoli nihče ni teh stvari razložil, ker zavetja ni iskal pri svetih dušah katoliške Cerkve. Zaradi tega dela zmote kot vsak grešnik, Sveti Duh pa zmot ne počne. Tudi Luter je počel take zmote, iz tega delati novo Cerkev pa je skrajno pretiravanje.

    • V mojem razumevanju vere je pekel nastal zaradi svobode, kajti Bog nas tako ljubi, da nas je ustvaril svobodne. In v tej svobodi je nastal pekel, Bog pekla ni ustvaril. Potem je tu še naša nepopolnost, ker smo ljudje. Tako da v mojem pojmovanju Bog ne dela skušnjave, da bi nas preskušal. Sami si jih delamo.

      • Seveda, saj to je jedro odgovora: mi lezemo v skušnjavo, a Bog jo DOPUŠČA, kot tudi dopušča neizogibne konsekvence, da se iz njih nekaj naučimo. Te konsekvence so del Božje pravičnosti, ki deluje vzporedno z njegovim usmiljenjem. Primer:

        pijan voziš in povoziš nekoga, človek je polomljen, a ti odpusti; pri spovedi ti je odpuščeno in tudi sam sebi morda odpustiš. Odpustijo ti vsi sorodniki žrtve. To je usmiljenje. Pravičnost pa je v tem, da je človek še vedno polomljen in ti ni vseeno; da moraš kljub temu v zapor, in da moraš kljub temu plačati odškodnino. Jedro resničnega krščanstva, ki ga objavljajo sveti ljudje je torej:

        če grešiš, določene POSLEDICE BODO, četudi je Jezus brezmejno usmiljen.

        Katolištvo na to dejstvo pozablja, omamljeno od pravljic o feminiziranem Očetu, ki naj bi zdaj postal mama.

        • Ja, se strinjam. Jezus greh odpusti, posledice pa ostanejo.

          “Katolištvo na to dejstvo pozablja”
          No, ne ravno vsi katoliki. Nekateri celo učijo, kar je sicer zapisano v Svetem pismu, da ima greh posledice ne samo za storilca, temveč še celo za njegove potomce! Tako da novorojenec sploh ni nepopisan list papirja!

          Zanimivo, da omenjenega pisanja ne najdem več v novem prevodu Svetega pisma. So spremenili kake besede?!

          • Imamo stalno zajedljivo komentatorko, ki rada govori, da ni skupinske krivde, tako veli nauk, JE PA SKUPINSKA POSLEDICA. To ve vsaka družina z alkoholikom in celoten narod, ki je v vojni.

            Ne bi se spuščal v Svetopisemske spremembe, ker nisem kak strokovnjak, sem pa opazil, prav ko sem malo študiral kaj vse so protestanti izvrgli, da tudi oni katolištvu očitajo manjko mnogih vrstic, in res – ni jih! Neverjetno!

            Seveda ne vsi katoliki, saj vendar govorim kar govorijo svetniški katoliki, oz. kar so govorili. A današnji načitanci tega ne vedo več in širi se pohabljeni nauk, s tem pa smo vse bližje protestantstvu. Množicam površnih vernikov trenutna protestantsko-levičarska agenda katolicizma zelo ugaja, kar pa je za duše skrajno usodno.

            Kdor zmore, naj na to opominja, kaj pa bodo verniki potem s tem, je stvar njihove izbire in usode.

  19. Ga. Vanji, ki se je poglobila v zadeve in razpisala, mogoče tole v razmislek. Pri prebirajo in spremljanju mednarodnih katoliških novic, se zasledi, da duhovniki in tudi kakšni škofje, ki sicer zelo ljubijo papeža, ga na vse možne načine ljubeče opominjajo, da stvari pelje v propad.

    Pa ni treba iti čez mejo, da se sliši znan glas, saj je pater Cestnik na enem izmed svojih blogov napisal:
    ČAS JE, DA SE PAPEŽ IN CERKEV STREZNITA TER OPUSTITA SVOJ “ANGELSKI” POGLED NA MIGRANTSKO PROBLEMATIKO.

    Celoten zapis na blogu patra Cestnika o migracijah in Cerkvi:

    http://branenacesti.blogspot.com/2018/12/naj-cerkev-spremeni-svoj-nauk-o.html

Prijava

Za komentiranje se prijavite