Danes je izziv že nov

37
317

referendumPobudniki referenduma o noveli družinskega zakonika pod vodstvom Aleša Primca in Metke Zevnik so dokazali, da je mogoče zakon na referendumu zavrniti tudi po novih pravilih. Z izjemno uspelo mobilizacijo svojih podpornikov so hkrati poskrbeli za četrto najvišjo udeležbo na katerem koli referendumu v zgodovini Slovenije. Več volivcev je na volišča odšlo samo ob referendumih o samostojnosti, vstopu v EU in Nato in o arbitražnem sporazumu. Hkrati je razumljivo, da so bili zaradi novih predpisov nasprotniki novele bolj, njeni zagovorniki pa manj motivirani za odhod na volišče.

Pogled na volilni zemljevid 

Zadeva je razumljiva, saj je bilo bolj ali manj vnaprej jasno, da bo odločilno predvsem, ali bo pobudnikom referenduma uspelo zbrati dobrih 340.000 glasov ali ne. Nazadnje je bil kvorum presežen za skoraj 50.000 glasov, kar bo, upam, nekoliko ublažilo kritike nove referendumske ureditve, ki je v primerjavi z rešitvami, kot jih poznajo v Italiji, na Slovaškem in drugod, še vedno dokaj zmerna. Tisti, ki so glasovali “za”, so skrbeli predvsem za razmeroma časten poraz. Zato je večinsko podporo spremembam zakona nazadnje odreklo vseh osem volilnih enot, z nekaj več kot 51 odstotki tudi volilna enota Ljubljana-Center. Prav v volilnih okrajih širše ljubljanske okolice je volilna udeležba v primerjavi z odločanjem leta 2012 precej padla, ponekod več kot za petino, medtem ko je v tradicionalnih oporiščih konservativnih strank marsikje narasla za četrtino. Proti noveli so bili tudi v večini večjih mest. Bistvena izjema je Ljubljana, Koper in Maribor sta bila razdeljena precej na pol. Od štirinajstih (od 88) volilnih okrajev, v katerih je novela dobila večino, jih je kar deset v obeh ljubljanskih enotah, po dve sta v postojnski in mariborski, a samo v dveh od teh štirih okrajev je razlika znatna. Večjo motivacijo in mobilizacijo nasprotnikov kažejo slednjič rezultati iz nekaterih trdnjav levice, kakršne so Hrastnik, Trbovlje ali Izola, kjer je bilo glasov “proti” povsod več.

Liberalci kot zavezniki 

Seveda je referendumski “ne” klofuta tistim, ki so poskusili sprembe, na nekaterih točkah precej radikalnejše kot v noveli iz leta 2012, uveljaviti brez dovolj širokega soglasja. Ravno tako je doživela poraz njihova strategija, s katero so glasovanje o noveli spremenili v klasično kulturnobojno prerivanje med “svetlimi” in “temnimi”, med “Zlovenijo” in “Slovenijo”, med “zarukanimi kmetavzi” in “urbano elito”, med “srednjim vekom” in “razsvetljeno sodobnostjo”. Žal je, kot lahko razbiramo iz komentarjev na družabnih omrežjih, zaradi tega ponovno podrt marsikak most med Slovenkami in Slovenci.

To zmagoviti strani nalaga odrekanje vsakršnemu triumfalizmu, čeprav bo ob v mnogih ozirih nenadejanem rezultatu težko povsod ohraniti trezno glavo. Predvsem bi se morali varovati površnih in pavšalnih strelov na “liberalizem” kot glavnega nasprotnika. Namesto tega se je potrebno zavedati, da so nujne spremembe v Sloveniji mogoče le, če v široko koalicijo zanje pristopijo iskreni socialni in gospodarski liberalci, tudi in zlasti taki, ki so včeraj navijali za uspeh novele. Povabiti bi jih bilo treba, naj se končno otresejo nenaravne navezave na postkomunistični blok. Dokler bodo lahko v Sloveniji za liberalne ikone veljali Zoran Janković, Milan Kučan ali Danilo Türk, bo tudi pristni (predvsem socialni) liberalizem bolj kot čemer koli drugemu podoben karikaturi. Škoda le, da je peščica prenapetežev s simbolno izredno škodljivim poskusom zažiga knjige o prvem predsedniku prav v teh dneh slednjega ustoličila skoraj za mučenca liberalnih vrednot in odprtosti, sebe pa (celo upravičeno) postavila v vlogo zahojenih nazadnjaških zlikovcev. Čeprav bi počasi moralo postati jasno, da so prav zgoraj omenjene ikone, če uporabim besednjak zagovornikov novele, predstavniki najreakcionarnejših slovenskih elit, ki si želijo, da se ne bi v monopolov po njihovi meri polni družbi spremenilo popolnoma nič.

Če naj se slovo resnično svobodomiselnega dela Slovenk in Slovencev od povojne politične mitologije zares začne, bo seveda potrebno upoštevati marsikatero zavezo, ki jo je v skrbi za referendumski izid podal marsikak nasprotnik novele. Kar ne pomeni le izboljšave zakonske ureditve položaja istospolnih zvez, marveč tudi iskreno prizadevanje, da bi bili istospolno usmerjeni sodržavljanke in sodržavljani povsod po Sloveniji deležni bolj naklonjene obravnave kot doslej. Kot je v svojem odličnem predreferendumskem članku nakazal Luka Lisjak Gabrijelčič, ima prav Katoliška cerkev tukaj precejšnjo odgovornost. Prav je, da jo ravno na ta dan pocukamo za rokav. Če nič drugega, se nam v nekaj letih skoraj gotovo obeta nov referendum.

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.

37 KOMENTARJI

  1. Ah, Aleš, toliko politične korektnosti…
    Pa ravno na Časniku je te dni izšel članek, ki pravi da je politična korektnost eden najhujših totalitarizmov.

  2. Dober pregled in dobra navodila za manj razmišljujoče “desne” džihadiste.

    Jaz bom malce težko sodeloval z “liberalci”, ki se gredo klasične liberalce, zame so zgubili zaupanje in spoštovanje, predvsem v njih vidim male, naivne otroke. Vsak zahodni otrok, 4-leta star, vzgojen v podjetni meščanski ali kmečki ali obrtniški družini, ima več razsodnosti kot ti narcisoidni, malomeščanski navijači. Dobro, da so Štih, Turk, Naglič in LLG ubranili čast.

    Ogromno razočaranje pa so Finance. Prav dam Tomažič, ki je odpovedal naročnino. (odpovedal je tudi Demokracijo , ker ga je novinarka na tw blatila)

    Mafija ima ekonomsko svobodo, a nima ostalih treh kriterijev meščanstva.

    Birokrati nimajo ekonomske svobode.

    Večina Slovencev nima očetovske zdrave pameti in razsodnosti gospodarja.

    Večina Slovencev nima zdrave tradicije.

  3. Ta članek vonja po Spomenkinem “ustavljanju desnice”…
    A se nismo nič naučili iz zgodovine, kam nas je tako ustavljanje pripeljalo?

    • Je vaš komentar povezan s strahom pred pravim liberalizmom,katerega manjko v Sloveniji opaža avtor prispevka?Nevarni so nam kvečjemu ponaredki in zlorabe tako liberalizma kot tudi konzervatizma.

  4. G.Aleš Maver,kaj ste hoteli povedati s sledečo izjavo,citiram:

    “Hkrati je razumljivo, da so bili zaradi novih predpisov nasprotniki novele bolj, njeni zagovorniki pa manj motivirani za odhod na volišče!”

    Pričakujem vaš odgovor!

    • Z veseljem Vam odgovorim. Nova pravila, ki zahtevajo 20 % glasov vseh volilnih upravičencev, da zakon pade, prelagajo breme zbiranja glasov na tiste, ki bi radi dosegli referendumsko predrugačenje zakonske ureditve. Oni morajo zbrati 340.000 glasov, ne glede na splošno volilno udeležbo. In to se je potrdilo v praksi. V ljubljanskih okrajih, ki so bili leta 2012 najbolj “za” družinski zakonik, je udeležba ponekod znatno padla, v okrajih, kjer so bili najbolj proti, je precej zrasla, recimo v Ribnici, Škofji Loki, Šentjurju … Zagovorniki novele očitno niso resno računali s tem, da bi lahko zbrali več kot 340.000 glasov, zato so se bolj zanašali na to, da kvorum ne bo dosežen.

  5. Po mojem gre za največjo, če ne skoraj edino prepričljivo zmago v 25 letih tiste Slovenije, ki je slovensko pomladjo leta 1990 s prvimi svobodnimi volitvami postavila na oblast Demos in tiste Slovenije, ki je istega leta pred Božičem sprožila in dobila plebiscit. Lahko temu rečemo tudi katoliške in konzervativne Slovenije. V največji meri prav te.

    Več kot obliž torej na 25 let poniževanja, onemogočanja, kulturne vojne in iz nje izhajajočih porazov, ki jih je tej Slovenije prizadejala premočna naveza starih udbokomunističnih jugoslovenarskih sil in od njih bolj ali manj protežiranih neolevičarjev ( od marksističnih in anarhističnih do liberlanih in hedonističnih smeri), ki so zadržali praktično vse vzvode družbene moči, vidne in predvsem manj vidne ali celo podtalne.

    In vendar niso povsem obvladali globin duše slovenskega človeka. Pri najbolj svetih rečeh kot je družina, materinstvo in očetovstvo je včeraj prepričljivo zmagala krščanska vizija in konzervativna zdrava kmečka pamet. Izgubil pa levičarski ideološki družbeni inženiring, prepričan, da zmore vse in da si vse sme privoščiti.

    Te velike zmage in lekcije in upravičenja do veselja ob njej ni potrebno relativizirati in kaliti! Če bo treba, bomo zmagali spet. Ker kot pravi prelep spot: mama in oče sta podoba zmagoslavja. Do poslednjih dni!

    • Demos je imel par prodornih posameznikov (Pučnik), a glavni problem je bil, da so bili vsi socialisti. Niti sanjalo se jim ni, da morajo komunistom vzeti zlato tele: “Slovenska podjetja” , slovenske medije, slovensko šolstvo in slovensko zdravstvo. Še več: uporabili so ista komunistična orodja. “naša podjetja” , “naše ljudi na vrh”, mafija…

    • Mi je pa prav hecno, kako se tukaj praznuje zmago konzervativizma in vsega dobrega nad levičarskim inženiringom, medtem ko v VB konzervativec Cameron brez večjih težav spravi skozi parlament marriage equality.

      • Hadrijan: “… Cameron brez večjih težav spravi skozi parlament marriage equality.”
        =================

        V Sloveniji ni šlo za marriage equality, pač pa za ukinjanje moža in žene.

      • Jaz se prav temu pogledu Camerona, ki ga sicer cenim, tudi njegovo inteligenco, nekoliko čudim. Po svoje pa tudi ne, ker imajo prav na Otoku na splošno nekoliko čuden tip družinskih odnosov, vzgoje in šolanja otrok, tudi do spolnosti. Med drugim nekateri starši takoj dajo otroka od sebe in plačujejo razne nenije, dojilje, guvernante, v srednji šoli jih pošiljajo v internate, v šole ločene po spolu itditd.

        Ja, zna biti, da Britanci v tem pogledu nadpovprečno nagibajo k čudaštvu in dekadenci in jhi ne bi nujno jemal za zgled.

        • Ločenost po spolu zame ni niti najmanj čudaštvo. Da je pa en Elton John dobi naziv Sir, to pa je. Tako da Angležem se cufa po malem.

          • Nekateri domnevajo, da je ta ločenost šol po spolu razlog večjega prakticiranja homoseksualnih spolnih praks in tudi drugih, bolj čudaških ( sadomazohističnih, fetišizmov ipd.) In kar se Janezek nauči, potem Janez zna in prakticira v odrasli dobi. Pravi ta teorija.

          • A, bejž, bejž. To samo nakladajo promotorji homo scene.
            Celo vitezi križarji, največji junaki med njimi, naj bi bili homiči… Neumnosti.
            Glede šol, vsakemu je jasno s čem se ukvarja najstniška pamet, če so punce v bližini. S šolo najmanj.

  6. Če Aleš Maver v tem članku pledira za strpen odnos do liberalcev, bi bil moj odgovor- strpen odnos do vseh in pripravljenost na sodelovanje s celotnim zmernim spektrom demokratične mavrice, ampak resnično demokratične ( ne take, ki je za kompromise z rdečo petokrako).

    Ni pa nobene potrebe, da bi teh mogoče 5% dodatne podpore, ki jo pomladni strani dodatno prinašajo liberalni glasovi, pa če so to taki a la Virant ali a la Šušteršič, ali Novak, Šoba, ali krog okoli Financ itd. diktirali svoje, očitno drugačne kulturne vrednote in bi se jim ostali morali uklanjati. To voljo po dominaciji tudi izven ekonomskega področja so ti, ne enkrat, pokazali.

    Če ne evropska razmerja, kjer je jasno, kakšna je teža krščanskih demokratov in konzervativcev, kakšna pa liberalcev, je morda ta referendum nazorno stehtal ene in druge na podlagi kulturno-socialnih vrednot tudi v Sloveniji. In je prav, da se desna-sredina v skladu s tem rezultatom v prihodnje tudi obnaša. Dovolj samozavestno skratka in ne servilno. Tokrat so, mimogrede, tako pri N.Si kot pri SDS rabili, vsaj nekateri, kar nekaj časa, da so se pred referendumom dokaj jasno pozicionirali.

    ( Nekaterim, bom raje tiho o kom, v desni politiki je še zdaj, se zdi, skoraj nerodno, da so referendum dobili in tudi v posnetkih na TV SLO včeraj ni bilo opaziti nobenega iskrenega veselja).

      • Zdravko: “… kako boš odklonil celotni “nezmerni” spekter… Težko bo to soriti strpno.”
        ==================

        Ni skrbet, za odklonitev bo itak poskrbela nasprotna stran t.i. strpnih.

      • Poglej primer, kako sta v zadnji desno-sredinski vladi Virant in Žerjav skakala premieru v hrbet v zvezi z vrednostnimi vprašanji. Npr. glede proslavljanja dneva državnosti ali evropskega dneva spomina na žrtve totalitarizmov.

        Misliš, da podobno delajo liberalci v Nemčiji, če so v koaliciji s CDU/CSU? Se ve, kje je mesto enih in kje drugih in da ne more liberalna manjšina določati takta v vseh vprašanjih, najmanj v vrednostno-nazorskih.

    • IF: “( Nekaterim, bom raje tiho o kom, v desni politiki je še zdaj, se zdi, skoraj nerodno, da so referendum dobili in tudi v posnetkih na TV SLO včeraj ni bilo opaziti nobenega iskrenega veselja).”
      =====================

      Ampak pavel govori o navijaški evforiji zmagovalcev, kako je torej res?

  7. Meni se članek od Mavra ne zdi “preblag”. Tako bi moglo biti.
    Za moj okus je na naši desni strani preveč revanšizma. Kar mi je bilo zelo všeč v tem referendumu,je to, da je bil Aleš Primc spoštljiv in spravljiv. In na to se je po moje odzvalo tudi volilno telo.

    • Ampak, Primc se je pogovarjal predvsem z amaterji iz civilne sfere. Ne vem kako bi bilo, če bi se moral spopasti s kakim od naših “profesionalcev”. Recimo že s ministrico Kopačevo, ali katerim od utrganih poslancev na levici. Slabo bi se končalo. Zato ni bilo nobenih resnih soočenj v kampanji, ker bi stvari eksplodirale.

      • g. Primc je pri poročilih zvečer povedal, da je predlagal sestanek z ministrico Kopačevo takoj, ko je bila imenovana, pa se ni hotela sestati z njim. Zato ne razumem, koga bi se bal. Argumenti so bili pač na strani nasprotnikov novele. To se je videlo tudi zaradi mnogih žaljivih napadov s strani zagovornikov zakona. G. Primcu čestitam, toliko kot je on skupaj z go. Zevnikovo in sodelavci naredil je dobesedno čudež. Brez finančnega in medijskega zaledja, ki so ga imeli zagovorniki novele, je uspel. Soočenj je bilo res premalo, ampak to je bila medijska taktika, da se čim manj govori okrog tega. Lahko bi rekla medijska blokada. Neudeležba je bila pač voda na njihov mlin. Pri kar nekaj soočenjih so nasprotniki novele dolgo ali zaman čakali na sogovornika z druge strani. Potem pa so ti sporočili, da jih ne bo na soočenje tik pred začetkom. Jaz mislim, da so zmagovalci tega referenduma tisti, ki nimajo glasu in možnosti, da se postavijo zase. To so otroci. Tisti, ki so že med nami in tisti, ki še pridejo. Sama sem šla na referendum zanje.

        • No, in že danes je Jani Moedendorfer vložil svoj zakon o partnerstvih.
          In kako je narod razkuril Vlasto Nussdorfer: vložila bo ustavno tožbo zoper vseh 70 zakonov, ki so pravi, diskriminatorni!
          Levici se trga.
          Erjavec svari pred radikalnostjo Primca in njegove stranke.
          Ljudmili Novak ni prav, da bi Primc izkoristil ta referendum za svojo politično promocijo!?
          Neverjetno. Jaz nimam niti domišljije toliko, da bi se sploh lahko spomnil vsega tega.

    • In v čem je ta revanšizem? Mimogrede, to je parola, s katero so politično vnovič, tudi v demokraciji, uničili Jožeta Pučnika. In pa s tem, da ima za ženo Nemko.

  8. Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi iskali kompromise s tistimi, ki jim je osnovni način delovanja manipulacija ali jim gre za širjenje neke ideologije.

    Takih se je treba znebiti na vseh odgovornih mestih in javnih službah. Seveda samo z razumom, strpnostjo in vztrajnostjo.

    To, da je take možno spreobrniti, samo kaže na našo nečimrnost. Ja, če se kdo hoče spreobrniti, ni problema. Ne pa kompromisov.

    Bom še tukaj citiral Dostojevskega, Besi, nekje iz sredine knjige:
    “”Lepo te prosim, nikar se ne vznemirjaj zastran Verhovenskega”, je končala pogovor (Julija Mihajlovna, žena upravitelja neke gubernije); “če bi bil udeležen pri kakšnih neumnostih, potlej ne bi tako govoril, kakor govori s teboj in z vsemi tukaj. Frazerji niso nevarni; in še to povem: če bi se recimo, kaj primerilo, bom jaz prva zvedela od njega. Fanatično, fanatično mi je vdan.”

    Naj pripomnim in prehitim dogodke, da bi najbrž ne bilo vsega tega, kar se je posrečilo skuhati pri nas tem grdim kreaturam, ko ne bi bilo domišljavosti in častihlepnosti Julije Mihajlovne. Pri tem ima ona marsikaj na vesti!”


    Ta njegov roman je izšel veliko pred oktobrsko revolucijo. Opisuje pa točno take naprednjake, kot so ti, ki so nam vsilili ta zakon. Manipulacija, norčevanje iz vsega, družino je treba uničiti, propaganda in vse ostalo. Ja, ta ideja o “preživetosti družine” je že zelo stara.

    • Niti ne. Bilo je 50.000 glasov preko potrebnih. Skoraj vsi so pričakovali, da bo bolj tesno, tako glede razmerja kot glede udeležbe.

      Ravno ogromno ljudi je bilo širom Slovenije s srcem in pametjo zelo zraven, bolj kot pred drugimi referendumi ali volitvami in to ne zato, ker bi bili zato plačani. Temu bi težko rekli faktor sreče.

      • Več kot pameti, IF, ne več kot bi jih plačali…
        Se kar strinjam. Pamet je bila ogrožena s samo norostjo predloga zakona.
        Samo dodam, pod črto, sreča je poštena. 🙂

      • Rezultat definitivno pomeni, da se da.

        Ali ocenjujete, da so bili pomemben faktor tudi novi spletni mediji.

        Mnogim se je zagabila medijska manipulacija in so videli blatenje norme Korošec, izpade preko Twitterja, manipulacije v medijih. Opozarjalo se je na zlorave nekaterih akterjev kot na primer MOL.

    • dendro, e – točno to. Če tabor “za” ne bi bil tako prav neverjetno nesposoben (ali zgolj naiven?), brez kakršnihkoli strokovnjakov, podpore, prave dirigirane kampanje, napadanja z vsemi topovi in sredstvi (no, kakor slišim, je bilo finančnih sredstev smešno malo) in ne bi razne Violete klamfale bedastoč, potem vam tudi sreča ne bi pomagala.
      Tako pa so prihajali na soočenja čisto nepripravljeni kot hipiji.
      Zgledalo je, kot da si sploh niso pogledali, kaj vas moti – če bi vsaj to naredili, bi lahko z 99% “argumenti” proti, s smehom pometli, da bi vsak osnovnošolček (ok, razen tukajšnih par izobraženmcev, ki jim je bog pač preveč tresnil v možgan) videl in vedel, kakšne manipulacije in direktno laganje so večina teh argumentov.

      In tako, bi na koncu zares ostala lahko edina debata za posvojitev otrok gre, ki pa se jo da v petih minutah razložiti tako, da vsak normalno razmišljujoč človek odprte glave videl, da, je čisto prav in celo zelo zaželjeno, da so posvojitve tudi dovoljene.

      Tako pa… Smo si popolnoma sami krivi. Da smo tako nesposobni, da tudi s takimi nasprotniki ne znamo obračunat…

      No, kakorkoli. Vsi ste obdržali svoje spolne organe, še vedno niste osebe, zelnikova še vedno ne more posvojit svojih vnukov, večina vas še naprej ne bo imela nobenega stika s homoseksualci, tisti homoseksualci, ki si želijo otrok, pa jih bodo še vedno dobili. In še naprej se bodo, vsakič, ko vas bodo morali prešteti na kupu, našli novi in novi strahovi, da vas združujejo.

      • Popušili ste na celi črti. Mediji so bili vsi po vrsti vaši. Finančnih sredstev ste imeli več. Vaši argumenti so taki, da si niste upali soočenj.

        In Bog se piše z veliko.

      • Bodimo resnicoljubni: poleg Violete je bedastoče klamfal še marsikdo iz vašega tabora 🙂

        Predvsem ste se zagovorniki novele na veliko sprenevedali o učinkih, ki bi jih novela prinesla vsem državljanom, podcenjevali ste svoje nasprotnike, kot bi ti ne bili sposobni razumeti pravnih in družbenih posledic takih radikalnih posegov v družinsko zakonodajo.

        Trditve, da kampanja “za” ni bila dirigirana in da niste napadali z vsemi topovi, so le nadaljevanje vašega sprenevedanja, Obveznoime.
        Pa še celo varuhinjo človekovih pravic in župana prestolnice ste imeli na svoji strani. Da niti ne razlagam o programskih shemah privatnih tv in javne rtvslo med referendumsko kampanjo…

        Lahko bi se strinjali le, da vaša kampanja ni bila strokovno podprta, ker tiste raziskave, ki jih je objavilo Društvo psihologov Slovenije, strokovno res niso bile verodostojne in merodajne.

        In ne objokujte toliko referendumskega izida, jezite se raje na oblast, ki je brez javne razprave pripravila nepremišljen zakon.

        • “…oblast, ki je brez javne razprave pripravila nepremišljen zakon.” Ne samo nepremišljen. Oblast je neodgovorno zapravljala naš denar in čas, ko je delovala popolnoma neprofesionalno in nestrokovno s pripravo tega zakona, ki ga pripravlja že …koliko časa?. Delodajalec tako nesposobnega delavca odpusti. Kdaj bomo odpustili našo oblast?

          • Normalna vlada v normalni državi bi prevzela odgovornost in odstopila . glede tega zakona je ta vlada naredila ogromno škode. A kaj ko je to le še en dokaz, da nam vladajo PSIHOPATI, ki se za nič in nikoli ne počutijo krive in ne zmorejo nikoli prevzeti odgovornosti.

        • Iskreni.net so naredili ključni premik v razkrinkanju neznanstvenosti Društva psihologov (ki še kar sledijo znanstvenemu socializmu, namesto da bi se vsaj opravičili za 60 let totalitarizma permisivne vzgoje) .

      • Če če če…

        Tvoja aroganca je ravno obratno sorazmerna z argumenti, ki jih imaš ti in tvoji nasprotniki.

        Nimaš jih. Nihče ne bi mogel pomesti z argumenti proti. Dejansko je vse res, kar so nasprotniki zakona trdili.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite