»Prenehajmo s plastičnim onesnaževanjem« je vodilo letošnjega Dneva Zemlje

Že od leta 1970 svetovna skupnost vsakega 22. aprila praznuje Svetovni dan Zemlje, ali na kratko – Dan Zemlje, ki ga praznujejo v 192 državah. Ta dan je že leta 1969 na Unescovi konferenci v San Franciscu predlagal mirovni aktivist John McConnell. Kasneje je ameriški senator Gaylord Nelson proglasil Dan Zemlje na 22. april 1970. Veliko skupnosti praznuje Dan Zemlje ves teden, ko se zvrstijo različni dogodki, povezani z varovanjem okolja.

Človeštvo ima resne težave s plastiko

Svetovni dan Zemlje nas vsako leto opominja, da si moramo vsi, vladne in nevladne institucije ter posamezniki, vsak dan prizadevati za zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Vodilo letošnjega dneva Zemlje je »Prenehajmo s plastičnim onesnaževanjem«, ki predstavlja resen okoljevarstveni problem. Evropska komisija (EK) je januarja letos predstavila evropsko strategijo za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko. V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Strategija za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko naslavlja enega pomembnih materialov za prehod na krožno gospodarstvo in evidentira težave EU industrij. Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja na ravni EU za prehod na krožno gospodarstvo in v tem oziru vse strateške dokumente, ki jih je pripravila Evropska komisija.

Morje je najbolj ogroženo

Kar 80 % vse proizvedene plastike plava ob obalah Tihega oceana, najbolj je ogrožena Avstralija. Zato ni čudno, da vsaka odvržena plastična vrečka v morje lahko pomeni smrt za eno žival, saj jo lahko zaužije in se zastrupi ali celo zaduši. Po ocenah okoljskih strokovnjakov odprto morje kar kriči po zaščiti in ustreznih ukrepih, saj lahko v njem, na njem in na njegovem dnu lahko vsakdo počne, kar hoče … Ni čudno, da je potem kar 64 % svetovnega morja zunaj nacionalnih jurisdikcij in brez določil o zaščiti! Pri vsem tem pa pereče vprašanje, kako obvarovati in upravljati biološko raznovrstnost odprtega morja, še vedno ostaja odprto! Znano je, da nekatere ribe zaradi onesnaženosti oceanov z zaplatami odpadkov zaužijejo več plastike kot svoje naravne hrane. Tako se zdi, da v morje mečemo plastiko, ki jo nato pojemo…! S plastiko morje najbolj onesnažujejo Kitajska, Vietnam, Filipini, Indonezija in Šrilanka! Tudi mnogim ladjam velikankam je morje preprosto »kanta za smeti«!

Plastika je vse povsod

Ekologi v Organizaciji združenih narodov ugotavljajo, da se celotna Zemlja dobesedno duši pod težo plastike, saj jo je bilo doslej proizvedene že več kot 9,1 milijarde ton. To pomeni, da bo ob sedanjem trendu do leta 2050 na Zemlji več kot 13 milijard ton odpadne plastike, ki v naravi sploh ne propade, ker ni biorazgradljiva … Ta ogromni kup plastike na zemeljski krogli bo leta 2050 kar 35.000 krat težji od znamenite stavbe Empire State Building v New Yorku. Plastika je povsod: v oblačilih, v hiši, v avtomobilu, med igračami, v plastično vrečko postavljamo vse mogoče proizvodne artikle in potem jo zavržemo. Ljudje po svetu kupimo milijon plastenk na minuto, to je 20.000 plastenk vsako sekundo. Po ocenah, plastenka bojda razpade šele po 450. letih, ribiška vrvica (laks) pa šele po 600. letih. Ljudje vsako leto uporabimo bilijon vrečk za enkratno uporabo! V Sloveniji pa vsak prebivalec vsako leto porabi 466 vrečk za enkratno uporabo … Grozljivo!

Prihaja rešitev! Encim žre plastiko!

V zadnjem času so znanstveniki po naključju ustvarili mutanta encima, ki razgrajuje plastenke. To je zelo pomembno odkritje, s katerim bi lahko rešili svetovno krizo onesnaževanja s plastičnimi odpadki in tako omogočili popolno reciklažo plastike. Ko so pred kratkim na nekem smetišču odkrili bakterijo, ki se prehranjuje s plastiko, so hitro razodeli natančno zgradbo ključnega encima, ki ga ta bakterija proizvaja. Tako so nenamerno ustvarili molekulo, ki odlično razkraja polietilen tereftalat (PET), surovino za izdelavo plastenk, je javnosti sporočil prof. John McGreehan z Univerze v Porthsmouthu v Veliki Britaniji (Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, časnik Večer).