Dan zdraharstva

V ponedeljek je Slovenija kot samostojna država praznovala svoj 21. rojstni dan. V teh dneh je bilo  po celotni državi ogromno prireditev, s katerimi smo tako ali drugače obeležili dan, ko smo Slovenci dosanjali svoje stoletne sanje po tem, da bi bili suverena nacija, ki ne bo več pod upravo tujih narodov, kot sta bila na primer Dunaj in Beograd. Osrednja državna proslava se je odvila minuli petek in sprožila nemalo ostrih odzivov.

Proslava pristnega domoljubja

Organizator proslave si je prislužol najprej ostre kritike tako s strani opozicijskih kot večine koalicijskih parlamentarnih strank, ker na proslavo niso bili povabljeni tisti praporščaki, ki nosijo simbole nekdanjega totalitarnega režima, to je rdeče zvezde, ki so jo nosili pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki so v teh dneh pred 21 leti rovarili po novorojeni samostojni Sloveniji in ji skušali z vojaško silo preprečiti njen odhod iz Jugoslavije. Vse parlamentarne stranke, tako s strani opozicije, kot tudi koalicije, z izjemo Nove Slovenije in SDS so takšno domnevno izključujoče vabljenje praporščakov ostro obsodile, češ da gre za povzročanje delitve v narodu, namesto združevanja in poenotenja, katere funkcija naj bi bila državna proslava.

Sam sem že marca letos na enem od srečanj Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve podal pobudo, v kateri sem med drugim zapisal, da v Sloveniji še vedno potekajo prireditve pod okriljem različnih združenj in organizatorjev, ki še naprej poveličujejo narodnoosvobodilni boj, jugoslovanstvo in diktatorja Josipa Broza – Tita. Vrhunec takšnih proslav je vsakoletno „romanje“ borčevskih veljakov v Dražgoše, poveličujejo pa jih tudi z nošenjem različnih simbolov. Nato sem se oprl na drugi odstavek 4. člena zakona o javnem redu in miru, kjer piše, da se zastave tujih držav lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije. V skladu z omenjenim členom zakona o javnem redu in miru, dejstvom, da smo polnopravni in enakopravni člani Evropske unije, ki je sprejela skupno Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, sem Združenju predlagal, da bi zoper prireditelje tovrstnih „partizanskih“ proslav, kjer izobešajo stare jugoslovanske zastave, nosijo titovke, rdeče zvezde, ipd., podali kazenske ovadbe. S tem bi namreč dali vedeti dvoje: 1. osamosvojitev Slovenije nikakor ni produkt NOB-ja, kakor vztrajno prikazujejo v Zvezi borcev, ter 2. s svojimi manifestacijami ob poudarjanju partizanskega domoljubja, dejansko sramotijo Slovenijo v mednarodni skupnosti. Kot sem še zapisal v pobudi, izkušnja s Titovo cesto kaže, da se stvari lahko premaknejo v smer bolj zrele demokracije in za nadaljnjo krepitev vrednot slovenske osamosvojitve. Letošnja osrednja proslava ob dnevu državnosti me je zato s tega vidika močno razveselila, saj smo po zaslugi organizatorja proslave bili po 21 letih Slovenci ponovno združeni pod simboli slovenstva, ki so nas poenotili ob osamosvojitvi in bi nas morali poenotiti vedno in povsod. S tega vidika mi je vsakršna kritika proslave popoln strel v prazno, še posebej očitek, da je šlo pri vabljenju praporščakov za razdvajanje. Le kaj lahko slovenski narod bolj razdvoji, kot simboli agresorja in simboli nečesa, čemur smo na plebiscitu, leta 1990, rekli jasen „ne“?

Dvojna merila zdraharjev

Ostre odzive s strani opozicijskih in koalicijskih strank je organizator proslave doživel tudi na račun nagovora povezovalca proslave, igralca Jerneja Kuntnerja. Ta je v svojem nagovoru poudaril, da je Slovenijo že na dan razglasitve samostojnosti napadla agresorska JLA z rdečo zvezdo na tankih in kapah. Povedal je, da so simboli nekdanje skupne države postali simboli agresorja in da so pod temi simboli streljali na slovenske vojake, policiste in civiliste. Opozoril je tudi, da so v tej vojni za Slovenijo padle tudi žrtve in naj se jih ne žali s simboli agresorja, saj so prav te žrtve dale največ, kar je lahko kdo dal, da je danes Slovenija samostojna. Predvsem te slednje besede so bile tiste, ki so sprožile ostre odzive med strankami. V največji opozicijski stranki Pozitivni Sloveniji so omenjene besede označili za žaljenje tistih, ki spoštujejo vrednote Narodnoosvobodilnega boja, prvak SD Igor Lukšič je delovanje vlade označil za razdiralno in da takšne vlade, ki deluje na tak način, ne potrebujemo. Kritični so bili tudi v DeSUS, SLS in Državljanski listi, medtem, ko so bili v Novi Sloveniji z vsebino proslave zadovoljni.

Ob vseh teh kritikah osrednje državne proslave ob dnevu državnosti pa se postavlja vprašanje dvojnih meril. Spomnimo, da je na slavnostni seji državnega zbora ob dvajseti obletnici prvih povojnih demokratičnih volitev, 8. aprila 2010, slavnostni govornik dr. France Bučar med drugim povedal, da smo Slovenci imeli v svoji novejši zgodovini nesrečo, da smo se pri oblikovanju svojih odgovorov na izzive okolja znašli pod pritiskom dveh ideologij, ki sta se obe izkazali za neustrezni in nasprotni narodnim interesom: klerikalizma in komunizma. Ob tem je dejal, da se danes obe napajata z novimi dejstvi, ki ju na videz potrjujeta in poudaril, da obe ideologiji predstavljata neaktivna minska polja, ki jih je po vojni treba načrtno odstranjevati. Bučar je s tem ostro napadel slovenske duhovnike in Katoliško Cerkev na Slovenskem. Ob Bučarjevih besedah se, od današnjih kritikov proslave in Kuntnerjevega nagovora, namreč ni oglasil nihče.

Foto: Nsi