Dan zdraharstva

7

V ponedeljek je Slovenija kot samostojna država praznovala svoj 21. rojstni dan. V teh dneh je bilo  po celotni državi ogromno prireditev, s katerimi smo tako ali drugače obeležili dan, ko smo Slovenci dosanjali svoje stoletne sanje po tem, da bi bili suverena nacija, ki ne bo več pod upravo tujih narodov, kot sta bila na primer Dunaj in Beograd. Osrednja državna proslava se je odvila minuli petek in sprožila nemalo ostrih odzivov.

Proslava pristnega domoljubja

Organizator proslave si je prislužol najprej ostre kritike tako s strani opozicijskih kot večine koalicijskih parlamentarnih strank, ker na proslavo niso bili povabljeni tisti praporščaki, ki nosijo simbole nekdanjega totalitarnega režima, to je rdeče zvezde, ki so jo nosili pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki so v teh dneh pred 21 leti rovarili po novorojeni samostojni Sloveniji in ji skušali z vojaško silo preprečiti njen odhod iz Jugoslavije. Vse parlamentarne stranke, tako s strani opozicije, kot tudi koalicije, z izjemo Nove Slovenije in SDS so takšno domnevno izključujoče vabljenje praporščakov ostro obsodile, češ da gre za povzročanje delitve v narodu, namesto združevanja in poenotenja, katere funkcija naj bi bila državna proslava.

Sam sem že marca letos na enem od srečanj Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve podal pobudo, v kateri sem med drugim zapisal, da v Sloveniji še vedno potekajo prireditve pod okriljem različnih združenj in organizatorjev, ki še naprej poveličujejo narodnoosvobodilni boj, jugoslovanstvo in diktatorja Josipa Broza – Tita. Vrhunec takšnih proslav je vsakoletno „romanje“ borčevskih veljakov v Dražgoše, poveličujejo pa jih tudi z nošenjem različnih simbolov. Nato sem se oprl na drugi odstavek 4. člena zakona o javnem redu in miru, kjer piše, da se zastave tujih držav lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije. V skladu z omenjenim členom zakona o javnem redu in miru, dejstvom, da smo polnopravni in enakopravni člani Evropske unije, ki je sprejela skupno Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, sem Združenju predlagal, da bi zoper prireditelje tovrstnih „partizanskih“ proslav, kjer izobešajo stare jugoslovanske zastave, nosijo titovke, rdeče zvezde, ipd., podali kazenske ovadbe. S tem bi namreč dali vedeti dvoje: 1. osamosvojitev Slovenije nikakor ni produkt NOB-ja, kakor vztrajno prikazujejo v Zvezi borcev, ter 2. s svojimi manifestacijami ob poudarjanju partizanskega domoljubja, dejansko sramotijo Slovenijo v mednarodni skupnosti. Kot sem še zapisal v pobudi, izkušnja s Titovo cesto kaže, da se stvari lahko premaknejo v smer bolj zrele demokracije in za nadaljnjo krepitev vrednot slovenske osamosvojitve. Letošnja osrednja proslava ob dnevu državnosti me je zato s tega vidika močno razveselila, saj smo po zaslugi organizatorja proslave bili po 21 letih Slovenci ponovno združeni pod simboli slovenstva, ki so nas poenotili ob osamosvojitvi in bi nas morali poenotiti vedno in povsod. S tega vidika mi je vsakršna kritika proslave popoln strel v prazno, še posebej očitek, da je šlo pri vabljenju praporščakov za razdvajanje. Le kaj lahko slovenski narod bolj razdvoji, kot simboli agresorja in simboli nečesa, čemur smo na plebiscitu, leta 1990, rekli jasen „ne“?

Dvojna merila zdraharjev

Ostre odzive s strani opozicijskih in koalicijskih strank je organizator proslave doživel tudi na račun nagovora povezovalca proslave, igralca Jerneja Kuntnerja. Ta je v svojem nagovoru poudaril, da je Slovenijo že na dan razglasitve samostojnosti napadla agresorska JLA z rdečo zvezdo na tankih in kapah. Povedal je, da so simboli nekdanje skupne države postali simboli agresorja in da so pod temi simboli streljali na slovenske vojake, policiste in civiliste. Opozoril je tudi, da so v tej vojni za Slovenijo padle tudi žrtve in naj se jih ne žali s simboli agresorja, saj so prav te žrtve dale največ, kar je lahko kdo dal, da je danes Slovenija samostojna. Predvsem te slednje besede so bile tiste, ki so sprožile ostre odzive med strankami. V največji opozicijski stranki Pozitivni Sloveniji so omenjene besede označili za žaljenje tistih, ki spoštujejo vrednote Narodnoosvobodilnega boja, prvak SD Igor Lukšič je delovanje vlade označil za razdiralno in da takšne vlade, ki deluje na tak način, ne potrebujemo. Kritični so bili tudi v DeSUS, SLS in Državljanski listi, medtem, ko so bili v Novi Sloveniji z vsebino proslave zadovoljni.

Ob vseh teh kritikah osrednje državne proslave ob dnevu državnosti pa se postavlja vprašanje dvojnih meril. Spomnimo, da je na slavnostni seji državnega zbora ob dvajseti obletnici prvih povojnih demokratičnih volitev, 8. aprila 2010, slavnostni govornik dr. France Bučar med drugim povedal, da smo Slovenci imeli v svoji novejši zgodovini nesrečo, da smo se pri oblikovanju svojih odgovorov na izzive okolja znašli pod pritiskom dveh ideologij, ki sta se obe izkazali za neustrezni in nasprotni narodnim interesom: klerikalizma in komunizma. Ob tem je dejal, da se danes obe napajata z novimi dejstvi, ki ju na videz potrjujeta in poudaril, da obe ideologiji predstavljata neaktivna minska polja, ki jih je po vojni treba načrtno odstranjevati. Bučar je s tem ostro napadel slovenske duhovnike in Katoliško Cerkev na Slovenskem. Ob Bučarjevih besedah se, od današnjih kritikov proslave in Kuntnerjevega nagovora, namreč ni oglasil nihče.

Foto: Nsi


7 KOMENTARJI

  1. Pozdravljam avtorja članka in vse, ki so pri osammosvojitvi slovenije osebno konstruktivno sodelovali in se za njeno idejno osvoboditev še vedno prizadevajo. Z vsem prepričlanjem sem na njihovi strani. Bučarjeva obsodba komunizma je povsem na mestu, saj je bil proti slovenski že od samega nastanka. Z gotovostjo lahko rečem, da komunizem ni bil ne v korist ne v ponos nobenemu narodu. Po svoji brezbožno teroristični ideologiji je nevaren ne le njegovim nasprotnikom temveč vsemu človeštvu, saj je to ideologija uzakonjenega sovraštva do drugače mislečih. Iz tega sledi, da ne more biti sporna odsotnost komunističnih simbolov na katerikoli proslavi znotrarj kot tudi kjerkoli izven meja naše ljube domovine.
    Zločin in simbolna podpora zločinov komunizma je prisotnost njegovih simbolov v naši stvarnosti in velika sramota za našo mlado državo, da se ti simboli še vedno prikazujejo v javnosti. Prav zato organizatorji letošnje proslave ob dnevu državnosti zaslužijo vse pohvale, saj so storili kar so bili po pošteni vesti dolžni storiti – izločiti sovražnika naroda iz javnosti in mu jasno povedati, kje je njegovo mesto – je namreč med najhujšimi sovražniki človeštva v vsej zgodovini njegovega obstoja.
    Še enkrat povdarjeno. Komunizem je bil je in bo… GROŽNJA za vse človeštvo, kajti v njegovi ideologiji je dobro zamaskirano ljubosumje do sreče, ki jo uživa človek, ko živi v harmoniji s Stvarnikom v okviru desetih zapovedi. Novi družinski zakonik je bil dovršenje komunistične misli: mehka izvedba revolucije, ki naj bi se dovršila v izvotljenju smiala obstoja vesolja nasploh in dovršitev tega nesmisla v prikritem samounuičenju. Človekovo življenje ima zato lahko smisev samo v nesmrtnosti. Zato imamo tisti, ki se te čudovite resnice zavedamo, častno nalogo in tudi dolžnost, da jo vztrajno skušamo na vse možne in v demokraciji dopustne načine posredovati našim bratom in sestram, ki so ujeti v pdrimež smrti in njenega ideološkega zadaha, kar komunizem brez dvoma je. MIR IN DOBRO

  2. S pričujočim zapisom tvegam bes mnogih, pa vendar:
    – sem proti izločevanju omenjenih praporščakov, sploh na tak način, kot je bilo to izvedeno.

    Da smo si na jasnem: strahotno mi gredo v nos ponavljajoče se proslave v čast partizanski mitomaniji. Le-te se namreč zadnje čase celo množijo, ne le, da jih ni nič manj. V umazane politikantske igrice kot nekdaj vlečejo celo osnovnošolske otroke. Lep primer tega je letošnja proslava Dneva zmage v Novem mestu, kjer smo pred kratkem dobili novo pohodniško pot – Ob žici okupiranega Novega mesta (ali nekaj podobnega). Na jetra mi gredo, ker si uzurpirajo lastništvo nad stvarmi, s katerimi nimajo ničesar skupnega, kot npr. Tigr, osamosvojitev, celo več kot poldrugo stoletje star upor (slučajno) slovenskih kmetov proti (slučajno) nemškim posestnikom nekje pri Ljubljani. Jasno je tudi, zakaj je treba partizansko mitomanijo vseskozi obnavljati in plemenititi: zato, da jo bodo lahko vrgli pod nos vsakomur, ki si bo drznil ‘mešati štrene’ nacionalnemu interesu, kar ne pomeni nič drugega kot “Mi in samo mi bodo venomer vodili Slovenijo”.

    In vendarle… Način, kako so bili izločeni praporščaki partizanskih odredov, je milo rečeno neroden. Pazite, govorim iz stališča nekoga, ki je pač izpostavljen medijem, ki jih imamo, ki ni seznanjen z vsemi podrobnostmi iz ozadja. Mediji namreč predstavljajo sliko, da je šlo za totalitarno solo akcijo JJ, ki samo potrjuje vse grozne trditve o njem, ki jih mediji ponavljajo že 20 let. Borci so izpadli kot mučeniki, znova pa je bilo prilito olje na ogenj že tako preširokega odpora proti tej vladi, in to zdaj, ko tako zelo potrebujemo nacionalni konsenz glede varčevalnih ukrepov. Tisti, ki doslej vpričo ekonomskih realnosti niso mogli na ves glas rušiti te vlade, bodo to poslej v imenu demokracije in dobrih starih vrednot (kot jih vidijo borci) to mirno počeli. To pa je grozna škoda, ki bi se ji lahko izognili brez kake večje škode – oziroma precej manjše od tega, kar bomo pokasirali zdaj. Trdno sem namreč prepričan, da se bodo borci odslej še bolj silovito lotili organiziranja svojih proslav.

    Zato, vidite, sem proti odpovedi vabilu borčevskim organizacijam. Potrebno jih je postaviti na njihovo mesto, vendar vendarle z malo več takta in strategije.

    • Berem; “Borci so izpadli kot mučeniki, znova pa je bilo prilito olje na ogenj že tako preširokega odpora proti tej vladi,”

      Gospod Janez,
      bom zapisal kar tako:
      J.e.*.* ga! To se bi zgodilo vedno in sicer zato, ker so mediji v lasti neokomunistov! Za to pa je vaš soimenjak kar lepo kriv! Mu že paše, da je tako!

    • Kakor sicer nimam navade brati komentarjev novic na drugih spletnih mestih, sem tokrat naredila izjemo in bežno pokukala v nekaj deset na MMC-ju, kjer je bilo govora o tej proslavi. Bila sem presenečena: celo tam (kjer je običajno precej protivladnih kritikov) je večina pripomb podpirala odločitev o izločitvi “rdečih” simbolov. Mar to pomeni, da znova poslušamo in beremo samo novinarsko in politikantsko pranje možganov s poskusom vpliva na mnenje množic?

      Enkrat bo treba reči bobu bob – do takrat lahko prodajamo meglo. Da to ni posebno dober posel, lahko vidi vsak, ki hoče videti. Kdor noče, pa ima gotovo svoje razloge za to. Meni se vsa zadeva zdi dobra – če ne zaradi drugega – vsaj zaradi tega, da smo se malo bolj poglobljeno začeli spraševati o smiselnosti in upravičenosti določenih “samoumevnih” simbolov, imen in vedenj.

      Res da je glavna naloga vlade reševanje pred potopom, toda meni se je že ob podpisu koalicijske pogodbe najbolj sporno zdelo določilo o “neodpiranju ideoloških tem”. Točno se ve, da to pomeni: ne prikazovati objektivne zgodovine, pač pa jo pustiti na točki, do katere so nas pripeljali rdeči zgodovinarji…

  3. GORENJSKI JANEZ @ ko govoriš o ozupaciji , se je to zgodilo tudi ob izselitvi SLOVENCEV v SRBIJO ! Organizirali , dokaj dostojno izgnanstvo na pritisk NEMCEV , so pravoslavna in katoliška cerkev in nihče drug ! Tisti vlak “bratstva ” so po vojni organizirali komunisti , čeprav pri tem mučnemu dejanju za narod , niso prispevali nič , čisto nič !

  4. “Le kaj lahko slovenski narod bolj razdvoji, kot simboli agresorja in simboli nečesa, čemur smo na plebiscitu, leta 1990, rekli jasen „ne“?”

    Gospod Erlah, kolikor vem, leta 1990 na plebiscitu še niste imeli volilne pravice. Ampak to niti ni tako pomembno. Če me spomin ne vara, smo plebiscit izvedli in na njem glasovali pod starimi simboli. Poglejte si malo kakšne televizijske posnetke s spletnega arhiva TVS. Glasovalne skrinjice so imele še stari grb in na njem – rdečo zvezdo. In da ne govorim o tem, katera zastava je takrat visela. Nove simbole pa smo dobili 24. junija 1991, torej tik pred osamosvojitvijo.

    Torej je jasno, da je bilo ravnanje vlade pri pripravi proslave povsem zgrešeno in namenjeno delitvam, namesto da bi proslava združevala. In očitno ste tudi sami pristavili lonček k temu, glede na to, da ves čas javno branite stališča SDS.

Comments are closed.