V ponedeljek se je v Evropski uniji obeleževal dan spomina na žrtve terorizma, ki je bil razglašen leta 2005 ob prvi obletnici terorističnega napada v Madridu. Ob tej priložnosti je Evropska komisija predstavila delovanje mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, ki je bila vzpostavljena septembra 2011 kot platforma za povezovanje ljudi, udeleženih v preprečevanju radikalizacije in nasilnega ekstremizma po vsej Evropi. V mreži sodelujejo strokovnjaki iz različnih držav članic EU in Norveške, med katerimi so socialni delavci, verski in mladinski voditelji, policisti, raziskovalci in drugi, ki delajo na terenu v stiku s skupnostmi, dovzetnimi za pojave radikalizacije. Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji jim omogoča izmenjavo idej, znanja in izkušenj na njihovih strokovnih področjih. Evropska komisija poleg ustanovitve in financiranja te mreže finančno podpira vrsto projektov za reševanje problema radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem. Vsako leto sodeluje tudi v projektih in akcijah za zagotavljanje pomoči in zaščite žrtvam terorizma, vključno z razširjanjem pričevanj žrtev, ki odvzemajo legitimnost teroristični propagandi.
Od ponedeljka, 11. marca, v EU velja popolna prepoved trženja kozmetičnih izdelkov, testiranih na živalih. V skladu z evropsko zakonodajo iz leta 2003 je v Uniji testiranje kozmetičnih izdelkov na živalih prepovedano že od leta 2004, testiranje kozmetičnih sestavin pa od marca 2009. Od marca 2009 je v Uniji prepovedano tudi trženje kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine, testirane na živalih. Vendar pa so kozmetična podjetja do 11. marca 2013 v EU lahko tržila izdelke, za katere so bili najbolj kompleksni testi vplivov na zdravje ljudi (denimo toksičnost pri ponovljenih odmerkih, vključno s preobčutljivostjo kože in rakotvornostjo, reproduktivna toksičnost in toksikokinetika) opravljeni na živalih izven EU. Ta zadnji rok dovoljenega trženja takih izdelkov se je v ponedeljek 11. marca iztekel, kar pomeni, da na trgu EU ne bo več kozmetičnih izdelkov, ki so bili v kakršnikoli obliki testirani na živalih. Na podlagi zakonodaje o kozmetičnih izdelkih mora biti sicer za vse izdelke opravljena stroga ocena varnosti, preden se dovoli njihovo trženje v EU.
Evropska komisija je v boju proti brezposelnosti mladih v torek predlagala operativne predpise za izvajanje pobude za zaposlovanje mladih. Predlog za pobudo je dal Evropski svet na zasedanju 7. in 8. februarja 2013, zanjo pa bo v obdobju 2014–2020 namenjenih 6 milijard evrov. Torkov predlog, ki predstavlja političen signal za reševanje pereče brezposelnosti mladih, bi tako državam članicam omogočil uporabo teh sredstev, takoj ko bo stopil v veljavo novi proračunski okvir za obdobje 2014–2020. Pobuda za zaposlovanje mladih je namenjena zlasti mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo ter živijo v regijah Unije, kjer je bila stopnja brezposelnosti mladih v letu 2012 višja od 25 %. Osredotoča se na njihovo vključevanje na trg dela. Države članice bodo lahko z razpoložljivimi sredstvi v upravičenih regijah financirale zlasti izvajanje priporočila o jamstvu za mlade, sprejetega 28. februarja 2013. V okviru jamstva za mlade bi morale države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da mladi v starosti do 25 let dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v roku štirih mesecev po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Januarja 2013 je bila stopnja brezposelnosti mladih v EU s 23,6 % več kot dvakrat tolikšna kot pri odraslih. Sedem milijonov in pol mladih Evropejcev v starosti od 15 do 24 let ni zaposlenih, se ne izobražuje in ne usposablja. Brezposelnost mladih, ki je še posebej pereča v nekaterih regijah, ni le težava posameznikov, temveč resna grožnja socialni koheziji v EU, ki pomeni tveganje za dolgoročni negativni učinek na evropski gospodarski potencial in konkurenčnost.
Evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski je sredo pozdravil sprejem resolucije Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru 2014–2020, ki jo je le-ta sprejel na sredinem plenarnem zasedanju. Poudaril je, da je resolucija ključni korak za nadaljevanje pogajanj, saj pomeni tudi uradno stališče Evropskega parlamenta, ki je poleg že znanega stališča Sveta EU potrebno za zaključek pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru. Komisar Lewandowski je opozoril na nujnost čimprejšnjega začetka zadnje faze pogajanj, tako da bo finančni okvir popolnoma pripravljen do 1. januarja 2014. Evropska komisija bo v pogajanjih še naprej sodelovala kot posrednica in pomagala pri doseganju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom EU.
Evropska komisija je v četrtek predstavila vrsto ukrepov za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks v EU. Med tovrstne prakse spadajo navidezne brezplačne ponudbe, oglaševanje izdelkov, ki jih ni mogoče dobaviti, z namenom promocije drugega izdelka in nagovarjanje otrok k nakupu. Pet let po začetku veljavnosti direktive o nepoštenih poslovnih praksah je Komisija pregledala njeno uporabo in napovedala strožje izvrševanje njenih določb, da bi povečala zaupanje državljanov pri nakupovanju na evropskem notranjem trgu. Direktiva je sicer nacionalnim organizacijam za varstvo potrošnikov omogočila omejevanje številnih nepoštenih poslovnih praks, npr. dajanja neresničnih informacij ali uporabe agresivnih načinov trženja, s katerimi trgovci vplivajo na odločitve potrošnikov, zagotavlja pa tudi, da so vse trditve trgovcev v EU jasne, resnične in utemeljene, tako da se lahko potrošniki odločajo na podlagi zanesljivih informacij. Direktiva ima široko področje uporabe in se uporablja za vse gospodarske sektorje. Med v četrtek sprejetimi ukrepi se je Komisija zavezala, da si bo prizadevala okrepiti svojo vlogo pri izboljšanju sodelovanja med nacionalnimi izvršilnimi organi. Okrepila bo učinkovitost evropske mreže za sodelovanje pri varstvu potrošnikov ter še naprej spodbujala usklajene akcije pregledov trga (t.i. sweep). Državam članicam bo pomagala pri učinkoviti uporabi direktive z zagotavljanjem smernic in izmenjavo najboljših praks. Pripravila bo tudi kazalnike izvrševanja za ugotavljanje pomanjkljivosti in napak, ki zahtevajo nadaljnje ukrepanje. Poleg tega bo Komisija redno organizirala tematske delavnice in usposabljanja za nacionalne izvršilne organe in sodstvo. Priložnost za razpravo bo že Evropski vrh o pravicah potrošnikov, ki ga 18. In 19. marca 203 organizira Evropska komisija. Glavni sektorji, v katerih so potrebna dodatna prizadevanja, so turizem, promet, digitalni sektor, finančne storitve in nepremičninski trgi. Poleg tega morajo izvršilni organi posvetiti večjo pozornost t.i. “okolju prijaznim” izdelkom, saj so tovrstne oznake pogosto zelo splošne in nenatančne in jih trgovci na drobno ne uporabljajo vedno odgovorno.
Evropski poslanci so za preprečitev krize, ki je zajela Evropo, ta teden sprejeli tudi tako imenovani dvojček, ali v žargonu EU “2 pack”. Ta pravila bodo omogočila boljše ravnotežje med zmanjševanjem državnih dolgov, kar pa ne bo vplivalo na vlaganja v izobraževanje in zdravstvo, temveč bo spodbujalo gospodarsko rast.
Evropske poslanke in poslanci so ta teden glasovali tudi o spremembi skupne evropske kmetijske politike. Strinjali so se, da mora ta postati manj birokratska in pravičnejša do kmetov ter jim pomagati pri spopadanju s krizami. Mladi kmetje bodo dobili do 25 odstotkov višje subvencije za kmetijske površine do sto hektarjev, države članice pa bi lahko namenile več denarja tudi za podporo malim kmetom. V dogovoru so tudi zagotovila za manj birokracije, ukrepi za boljše varovanje okolja, ter garancije za proizvajalce mleka in sladkorja. O končni obliki nove skupne kmetijske politike se bodo aprila skupaj pogajali predstavniki Evropskega parlamenta, kmetijski ministri držav članic in Evropska komisija.
Vira: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & ec.europa.eu
