V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri

Na fotografiji so od leve proti desni: Polonca Mali, transfuziologinja, Zavod RS za transfuzijsko medicino, Primož Velikonja, vodja reševalcev, ZD Kočevje; dr. Primož Trunk, zdravnik helikopterske enote nujne medicinske pomoči; Siniša Milunović, poškodovanec, dr. Blaž Trotovšek, kirurg, UKC Ljubljana; Martina Gubina, anesteziologinja, UKC Ljubljana; Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo, Rdeči križ Slovenije.

4. junij dan slovenskega krvodajalstva

4. junija obhajamo dan slovenskega krvodajalstva in ob tej priložnosti je Rdeči križ skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in družbo Petrol, d. d., na tiskovni konferenci predstavil osupljivo zgodbo 22-letnega Siniše Milunovića, ki zgovorno predstavlja pomembnost krvodajalstva v Sloveniji.

Preživel, ker je bilo na razpolago dovolj krvi

Februarja letos je preživel padec z osmih metrov pri delu na višini. Za zdravljenje bolnikov in pri operativnih posegih je navadno potrebnih pet do deset enot krvi, za njegovo reševanje in zdravljenje pa so potrebovali skoraj 200 enot krvi oziroma skoraj 100 litrov krvi, za kar je moralo darovati kri 200 krvodajalcev. Zaradi njih njegovo življenje teče dalje, zato se jim ob prazniku krvodajalcev skupaj z družino iskreno zahvaljuje: »Hvala vsem, ki ste sodelovali pri mojem reševanju, hvala vsem krvodajalcem, da sem danes živ in zdrav. Darujte kri še vi, meni je rešila življenje.« Zahvaljujoč strokovnosti in odzivnosti vseh zdravstvenih delavcev, ki so sodelovali, danes kljub težki poškodbi živi normalno življenje.

Kako pomembno sta delovanje celotnega sistema zdravstva in odlična koordinacija posameznih dejavnosti na terenu, se dobro zaveda Primož Velikonja, vodja reševalcev v ZD Kočevje, ki je bil tistega usodnega dne prvi na kraju nesreče:

»Pri nas so zelo pomembne minute. Ko je 14. februarja letos zazvonil telefon, so minute ‘zlate ure’ začele teči … To pomeni, da je treba poškodovanca oskrbeti in predati v operacijsko dvorano v manj kot eni uri. Na terenu ni krvi za transfuzijo, ki jo po navadi tak poškodovanec potrebuje.«

Ključna je bila tudi odločitev reševalne ekipe, da pokličejo helikopter za pravočasen prevoz v UKC Ljubljana. »Pomembno je, da se hitro odzovemo, da je poskrbljeno za najnujnejšo oskrbo na terenu in da imamo možnost helikopterskega transporta po Sloveniji z usposobljeno ekipo, ki bolnika spremlja in ga preda v nadaljnje zdravljenje,« pove Primož Trunk, zdravnik specialist helikopterske enote nujne medicinske pomoči.

Delovati je treba hitro, na pomoč je treba poklicati krvodajalce

Pri hudih poškodbah in večjih nesrečah se po oceni stanja poškodovanca in potrebi po krvi sproži protokol množične transfuzije, pojasnjuje anesteziologinja Martina Gubina:

»V teh primerih potrebujemo veliko količino krvi v zelo kratkem času, to pomeni v nekaj minutah, da zagotovimo dostavo kisika možganom, da bo ta bolnik imel kasneje tudi kvalitetno življenje.«

Bolnika je obravnavala skupina kirurgov, nekateri so zaradi zahtevnosti posega prišli na pomoč tudi v svojem prostem času, ki je bila del večje multidisciplinarne skupine zdravnikov intenzivistov, intervencijskih radiologov, anesteziologov, radiologov, medicinskih sester ter fizioterapevtov, ki so vsak na svojem področju prispevali svoj delež v fazi zdravljenja.

»Sinišo smo obravnavali zaradi hude poškodbe jeter, ki je povezana s 60- do 70-odstotno verjetnostjo smrti, predvsem na račun hude krvavitve. Uspešno zdravljenje bolnika je rezultat vrhunskosti in znanja, ki jo premore naša ustanova, in dokaz o dobrem delu. Seveda pa je treba poudariti, da bi bili naši napori brezupni, če ne bi imeli zvestih krvodajalcev, ki darujejo kri in s tem omogočajo življenje soljudem,« je pojasnil kirurg Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana.

»Transfuzijska služba pri nas skrbi za varno, kakovostno in ustrezno kri vsem, ki jo potrebujejo, ter za varnost krvodajalcev in prejemnikov,« pojasnjuje transfuziologinja Polonca Mali iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino: »Pandemija covida-19 se v Sloveniji umirja, potrebe po krvi se bodo večale, saj se zdravstvo vrača v običajno delovanje z vsemi programi zdravljenja, ki pri tem potrebujejo kri – različni posegi in operacije, zdravljenje hematoloških in onkoloških bolnikov, programi transplantacij kot tudi oskrba poškodovancev.«

»Življenjsko pomembno je, da ljudje darujejo kri«

Reševanje takih poškodb pa ne bi bilo možno brez darovane krvi krvodajalk in krvodajalcev na krvodajalskih akcijah, ki jih po Sloveniji vsak delovni dan organizira Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji. Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo, Rdeči križ Slovenije:

»Življenjsko pomembno je, da ljudje darujejo kri in tako zagotavljajo nemoteno delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji, ter da se krvodajalcem znova in znova pridružujejo tudi mladi, novi krvodajalci, od tega je namreč odvisna prihodnost našega zdravstva. Ukrepi za obvladovanje covida so omejevali organiziranje krvodajalskih akcij za mlade krvodajalce, zato se v letošnji akciji posvečamo prav njim.«

To pa ne bi bilo mogoče, če ozaveščanja o pomenu darovanja krvi ne bi podpirala tudi podjetja. »Petrol že 12. leto ponosno podpira krvodajalsko pobudo Daruj energijo za življenje,« pravi Nada Drobne Popović, predsednica uprave družbe Petrol, »podpiramo tudi krvodajalce v svojih vrstah, saj bodo petrolovci po vsej Sloveniji v prihodnjem tednu darovali kri.«

Poslanica ob dnevu slovenskega krvodajalstva

Osnovna naloga Rdečega križa Slovenije na področju krvodajalstva ostaja motiviranje krvodajalcev, pridobivanje novih krvodajalcev, ohranjanje obstoječih in organizacija krvodajalskih akcij. Osrednja naloga v letošnjem letu je vključevanje mladih v program krvodajalstva, ki bo v prihodnje nosilec programa nacionalne preskrbe s krvjo v RS.
Z razvojem slovenskega krvodajalstva se je izoblikovalo slovensko krvodajalsko in nacionalno izročilo, tesno povezano z dejavnostjo Rdečega križa Slovenije in dejavnostjo celotne transfuzijske službe. Darovanje krvi je plemenito in humanitarno dejanje, najvišja vrednota pomoči med ljudmi, ki ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in ponosni smo, da se prenaša iz generacije v generacijo. Z vključevanjem mladih, bodočih krvodajalcev v družino srčnih ljudi, jo negujemo in varujemo. Zato je zelo pomembno, da se krvodajalstvu pridruži čim več mladih, da lahko nadaljujemo nemoteno in vzorno preskrbo s krvjo, ki je ključnega pomena za delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Zakaj je to pomembno prav v tem trenutku?

Pandemija covida-19 se v Sloveniji umirja, saj se zdravstvo vrača v običajno delovanje z vsemi programi zdravljenja, ki pri tem potrebujejo kri – različni posegi in operacije, zdravljenje hematoloških in onkoloških bolnikov, programi transplantacij kot tudi oskrba poškodovancev, zato se bodo večale tudi potrebe po krvi.
Ukrepi za obvladovanje covida so omejevali organiziranje mladih krvodajalcev, zato z letošnjo akcijo nagovarjamo prav njih. Mladi krvodajalci so pomembni, saj zagotavljajo prihodnost in stabilnost krvodajalske družine. Od nenehnega pridobivanja in vključevanja mladih v program krvodajalstva je namreč odvisna prihodnost našega zdravstva.
Letošnja tradicionalna novinarska konferenca Rdečega križa Slovenije, Zavoda RS za transfuzijsko medicino in partnerja, ki že dvanajsto leto sodeluje v skupnem projektu spodbujanja krvodajalstva, družbe Petrol d. d., je potekala v četrtek, 2. junija 2022, na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, Ljubljana.
Tam smo javnosti predstavili navdihujočo zgodbo, ko so štele minute, resnično zgodbo s srečnim koncem. Ne zgodi se namreč pogosto, da bi bilo za reševanje mladega življenja porabljenih skoraj 100 litrov krvi, za kar je bilo potrebno darovanje krvi 200 darovalcev. Vsak dan pa v Sloveniji potrebujemo vsaj 350 krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam po krvi.

Krvodajalci z veseljem in ponosom darujejo kri, svojo življenjsko tekočino

Prejemnikom omogočajo zdravljenje in življenje, zato je dajanje krvi posebno in spoštovanja vredno. In prav krvodajalci so tisti, ki omogočajo nemoteno preskrbo s krvjo in učinkovito delovanje sodobnega zdravstvenega sistema.
Rdeči križ Slovenije se ob 4. juniju, dnevu slovenskega krvodajalstva, iskreno zahvaljuje vsem krvodajalkam in krvodajalcem, prostovoljcem, organizatorjem in podpornikom krvodajalstva ter strokovnemu zdravstvenemu osebju, ki so bili in so del današnje transfuzijske dejavnosti, saj prispevajo k temu, da vir krvi nikoli ne presahne. Iskrena HVALA vsem tistim, ki po svojih najboljših močeh podpirate in spodbujate prostovoljno krvodajalstvo v Sloveniji!

Vesna Mikuž,
predsednica RKS