Ob dnevu reformacije spodbujam, da dvomimo in se ne bojimo drugačnih odgovorov

8
316
Toni Mrvič, pastor evangelijske cerkve: Si drznemo dvomiti v svete resnice našega časa?

Martin Luther, z njim Primož Trubar in še mnogi evropski umi so svoje poslanstvo začeli z dvomi. Upali so si podvomiti v velike resnice tedanjega časa. V svojem dvomu so si drznili postavljati vprašanja in te teme odpirati tudi pred drugimi ljudmi. Nekateri so našli svoje odgovore na zastavljena vprašanja in imeli dovolj poguma, da tudi le-te ponudijo v širši razmislek.

Kako smo Slovenci sklonili glave, se uklonili in ostali tiho

In glej ga zlomka! To pa tedanji politično-versko-ekonomsko-intelektualni srenji ni bilo všeč. Vzeti si pravico razmišljati s svojo glavo in to še naglas povedati oz. napisati, je višek vsakega kriminala. Zato je bilo potrebno nekatere reformatorje in pred-reformatorje pobiti, prepovedati njihove knjige, nekatere celo zažgati ter ustrahovati ljudi, da če bi slučajno tudi oni podvomili in če bi jih kakšen argument drugačnega razmišljanja le prepričal, bodo tudi izobčeni in kaznovani. Tako smo vsaj Slovenci sklonili glave, se uklonili in ostali tiho.
Vsaka podobnost z današnjim časom je povsem naključna.

Danes živimo v demokraciji, svobodi in republiki, kjer lahko vsakdo povsem svobodno izrazi svoje mnenje. Vladajoči eliti, naj si bo v politiki, ekonomiji, šolstvu, zdravstvu, kulturi ali pa v tako imenovanih intelektualnih krogih lahko mirno zaupamo, da vedno delujejo v dobro vseh nas. Še posebej pa lahko zaupamo medijem in novinarjem, da nam predstavijo resnico in samo resnico. V glavnih medijih nikoli ne slišimo besede krivičen, nagnusen, zloben, ali kaj podobnega, ker je to stvar zasebne presoje in ne nevtralne resnice in se to ne bi spodobilo resnemu poročanju. Tudi nikoli se ne zgodi, da bi bil kdo javno linčan še preden sodišče izreče svoje zadnje besede. To je bila manira temnega veka in ne 21. stoletja.

Si drznemo dvomiti v svete resnice našega časa

V tako idealni družbi, se človeku ne spodobi, da dvomi in si postavlja vprašanja. Še manj pa da o njih poda svoje mnenje. Politično korektno razmišljanje je edina prava pot.
Spraševati se o pravilnosti, še manj pa podajati svoje mnenje na odločitve različnih državnih institucij in ustanov, nima nikakršnega smisla, saj brez dvomov delajo pravično.
Moški, ki je prišel iz oddaljene dežele, ki je tako nevarna, da je v njej pustil ženo in otroke, mamo ali sestro, je absolutno in brez dvomov potreben naše zaščite, pomoči in davkoplačevalskega denarja.

Karkoli gre narobe v slovensko-hrvaških odnosih, so za to krivi Hrvatje. Logično, a ne?
Spočeto med dvema človekoma – moškim in žensko – ni človek in nima pravice človeka.
Spol ni človeku dan od Boga ali narave, temveč je stvar odločitve posameznika.
Davkoplačevalci bomo s svojim denarjem vedno stali ob strani bankirjem in bankam, ker jih nujno potrebujemo za preživetje.

Morda se kdo drzne podvomiti v te ali še druge svete resnice našega časa. Še manj je tistih, ki si upajo razmišljati s svojo glavo in obelodaniti svoje odgovore in jih ponuditi v javni diskurz. Zagovornikom svetih resnic se ne spodobi biti izzvani z argumentirano razpravo, temveč se hitro poslužujejo zmerjanja nasprotnikov s fašisti, skrajneži, ksenofobi in še marsikaj. Za drznost samostojnega razmišljanja in uporabe svobode govora pa lahko človek pristane celo na sodišču.

Torej je vsaka podobnost s 16. stoletjem zgolj naključna. Ali pa tudi ne.

Letos praznujemo 502. leto od začetka reformacije. Drugo leto bomo praznovali 503. in tako naprej. Spominjali se bomo očeta našega naroda Primoža Trubarja in tudi ostalih evropskih umov tistega časa. Oni so dvomili in odgovore na svoje vprašanja našli v Svetem pismu. V reformatorjih bomo iskali navdih in si upali dvomiti, si postavljati vprašanja, iskati odgovore in le-te predstavljali širši javnosti. Morda pa tokrat Slovenci le ne bomo sklonili svojih glav in ostali tiho.

Ob dnevu reformacije spodbujam, da dvomimo, razmišljajmo, raziskujmo in se ne bojimo drugačnih odgovorov. To je ključno za razvoj naroda. Srečno Slovenija!

Toni Mrvič je  pastor evangelijske cerkve v Kočevju

8 KOMENTARJI

  1. “…tedanji politično-versko-ekonomsko-intelektualni srenji ni bilo všeč. Vzeti si pravico razmišljati s svojo glavo in to še naglas povedati oz. napisati, je višek vsakega kriminala.” Romantično, ni kaj. V bistvu je pa ena velika LAŽ. Ko so se v Nemčiji kmetje uprli gospodi (1524?), ko so na glas povedali, kaj so mislili, se je Luter seveda postavil na stran gospode. “Pobijte te sktekle pse!” je menda izjavil. Torej reformacija ni čisto nič drugega kot vzpostavitev nove “politične-verske-ekonomske-intelektualne” srenje, ne pa ukinitev le-te.

  2. Dvomiti je vedno zdravo. Misliti s svojo glavo, še bolj. Reformirati, kar ni dobro, tudi. Seveda reformirati v smeri koristi za vse.

    Je pa res, da vsaka sprememba statisa quo povzroča odpore in spore. Že kršenje politične in versko-politične korektnosti oblastnikov. Ta korektnost vedno služi ohranjanju stanja in ohranjanju oblasti. Pri versko-politični korektnosti ohranjanju oblasti nad dušami.

    Kolikor je znano, se je verska reformacija začela na osnovi iskanja bruna v lastnem očesu tedanjega cerkvenega telesa. Ker tedanja cerkvena oblast ni dovolila reforme, je prišlo do ločitve. To je splošno znano in mednarodno sprejeto. Toda danes KC to in druge svoje nečednosti taji in pometa pod preprogo ter ponuja druge interpretacije, ki jih seveda ne more dokazati. Vsaka podobnost s slovenskimi komunisti je zgolj naključna. Veličina je v priznavanju in odpravljanju svojih napak in ne v njihovem skrivanju.

  3. Seveda: “…da dvomimo in se ne bojimo drugačnih odgovorov.” Ampak odgovori, do katerih pridemo, pa ne smejo biti takšni, ki nasprotujejo vašim resnicam in ideološkim preproičanjemm, dvomiti pa je treba v to, v kar dvomite vi. In takrat smo po vašem na pravi poti.
    Prioblem je v tem, da obstajo(mo) kjudje, ki ne dvomimo v to, v kar dvomite vi in ne potrebujem drugačnih odgovorov, posebej ne takšnih, kot jih zapovedujete vi. Kaj pa v tem primeru?
    V protestantskih okoljih je grmadah zgorelo mnogo več ljudi, kot kjerkoli drugje.. Toliko o drugačnih odgovorih in dvomih, ki jih pridigate.

    • Avtorja obtožujete nečesa, o čemer on ne govori. Govori o pomenu dvoma na splošno in ne, da je treba verjeti njihovi interpretaciji verskih zadev.

      Ni jasno, zakaj nekateri katoličani tako sovražite protestante. Niste edini na tem portalu, ki tega sovraštva ne skriva. Kot da gre za nekakšen kompleks. Seveda so tudi v protestantski Cerkvi, ko je bila vzpostavljena, človeške slabosti naredile svoje. Toda sovraštvo ničesar ne rešuje. Zato ne bo boljša niti Katoliška niti Protestantska cerkev. Ali ne prenesete drugačnih pogledov na religijo, kot so vaši? Ali zahtevate enoumje? Ali vas že sama misel na dvom spravlja iz ravnotežja?

      Krščanstvo je samo eno. Zunanjih krščanskih verskih skupnosti je več. Vsem je podlaga isto preprosto sporočilo, ki je bistvo krščanstva: Ljubi Boga z vsem svojim srcem in bližnjega kot samega sebe.

  4. A v Kočevju imajo evangelijsko cerkev, ali kaj že piše….
    Tore gosppod Mrvič, vse te resnice, ki ste jih navedli so profane resnice in ne svete. Res je dvom odlična, celo znanstvena metoda, toda ukvarja se lahko le z relativnim, ne z absolutnim.
    Dvom, ki si ga vi pripisujete kot vrlino, ko ste podvomili v svete resnice in potem še huje, prišli do novih svojih resnic, razglasili, da svetih resnic ni in nadaljevali razkol, je povzročil toliko zmede, da je danes toliko ateistov, gejev in drugih povsem izgubljenih ljudi.

    • Zelo dobro napisano. Jaz se tega gospoda, na videz ga celo poznam, nisem upal tako lotiti. Nekako ga razumem, ker mora skrbeti za poslovanje podjetja:

      LETIM, osebno svetovanje, motivacija in inspiracija, Anton Mrvič s.p.
      Osebnostno svetovanje, Partnersko svetovanje, Osebnostna rast, Motivacijski nastopi in izobraževanje, Motivacijski inspiracijski govori
      Ulica brigade Moris 12
      1330 Kočevje
      Slovenia
      031 546182

      Pa je dobro, da se nikomur ne zameriš.

  5. Dvomiti je iz dneva v dan bolj nevarno, se posebej o svetih resnicah današnje vsakdanjosti, o katerih (pa še o kakšnih, ki se jih ni dotaknil) piše avtor. Vse več je pravnih podlag, ki zatirajo kritično razmišljanje in še bolj govorjenje: tvegaš obtožbo sovražnega govora, diskriminacije in raznih -fobij, če si drzneš preveč na glas ali v neprimernem času ali okolju povedati, kar ti pravi (sicer od stalnega pranja možganov že nekoliko deformirana …) zdrava kmečka pamet. Še čakamo kakšnega otročička, ki bo v otroški naivnosti ( oz. iskrenosti) pravilno poimenoval vsak kos cesarjevih novih oblačil.

Prijava

Za komentiranje se prijavite