Dan, ko zaljubljenci pridejo na svoj račun

Štirinajsti dan v februarju je vsako leto namenjen ljubezni in zaljubljencem širom po svetu. Pravimo mu Valentinovo, ki pa ni kakršenkoli praznik. Ima namreč svojo dolgoletno zgodovinsko ozadje, dotika pa se tudi človeških čustev, ki pa niso nič manj skrivnostna, kot je skrivnosten sveti mož, po katerem nosi ta lep praznik ime.
 
Praznik ljubezni in zaljubljencev
 
Ljubezen je eno glavnih Kristusovih sporočil. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe (Mt 22, 34-40). Ljubezen nas navda s posebej prijetnim občutkom in tisti, ki mu je namenjena ima v našem srcu posebno mesto in vrednost. Strokovnjaki za partnerske odnose opozarjajo, da ljubezen in zaljubljenost ne gre zamenjevati. Medtem, ko ljubezen temelji na realnosti, se zaljubljencem dogaja, da v drugega projicirajo svojo idealizirano predstavo o tem, kakšen bi naj idealni parter ali partnerica bila. Znanstveniki so odkrili, da so možgani zaljubljencev v kemični sestavi nekoliko drugačni kot pri tistih, ki niso zaljubljeni. Strokovnjak za ljubezenska vprašanja doktor Zoran Milivojević trdi, da zaljubljenost ni nujen »uvod« v ljubezen oziroma njen predpogoj. Ljubezen se lahko po njegovem mnenju prične tudi brez zaljubljanja. Prav tako razblinja dolga stoletja trajajoči mit, da se ljubezen vedno prične z zaljubljenostjo in da je prava ljubezen večna zaljubljenost. Evolucionisti gledajo na zaljubljenost kot pojav, ki si ga razlagajo kot pomemben dejavnik pri nadaljevanju in ohranjanju človeške vrste v obliki prenosa »dednega materiala«. Kakorkoli gledamo, sta ljubezen in zaljubljenost prijetni čustvi, ki si vsekakor zaslužita svoj dan in praznik. To pa zato, ker nista samo zaželeni, ampak tudi potrebni za duhovni razvoj naše civilizacije, da ne zdrsnemo v val medsebojnega nerazumevanja in nestrpnosti, ki ju poganjajo in vodijo ljubezni nasprotujoča čustva.
 
Po komu nosi praznik ime?
 
Korenine Valentinovega naj bi segale že v čas antičnega Rima oziroma še prej, ko so se 15. februarja zahvaljevali bogu Lupercusu, zaščitniku pred volkovi. Praznovanje, imenovano luperkalije, so poznali po vsem Rimskem cesarstvu in to v času, ko so volkovi na veliko napadali ljudi in njihovo živino, slabo zaščiteni vaščani in pastirji pa so v pomoč pogostokrat klicali boga Lupercusa. Na ta dan se je po starem koledarju pričela tudi pomlad in luperkalij so se posebej veselili mladi, saj je zatem preskočila tudi marsikakšna iskrica ljubezni.
Zgodovina Valentinovega in njegovega svetnika pa ostaja zavita v skrivnost. Teorij o poreklu praznika zaljubljenih je več. Katoliška cerkev pozna več svetnikov z imenom Valentin. Pogostokrat se Valentinovo povezuje z legendo o duhovniku Valentinu, ki je živel v času vladavine Klavdija II. Gotika. Tega vladarja se je prijel glas, da je okruten. Vsem svojim vojakom je namreč ukazal, da se niti slučajno ne smejo poročati ali zaročati, ker je bil prepričan, da se vojaki z mislimi na družino in žene ne bodo več hoteli boriti v njegovih vojnah. Na ta način naj bi se izgubljal borbeni duh njegove vojske. Duhovniki so upoštevali njegovo prepoved, razen Valentina. On ni upošteval cesarjevega ukaza in je pare, ki jih je obdarjeval tudi z rožami, na skrivaj poročal. Ko je Gotik to slišal, je besen ukazal duhovnika zapreti v temnico. 14. februarja so mu odrobili glavo. Med Valentini, po katerih bi naj praznik ljubezni nosil ime, se omenja tudi škofa iz Retije (vzhodne Švice). Bil je škof, ki je zdravil bolne z božastjo, pomagal pa je tudi bolni živini. Umrl je na južnem Tirolskem, posmrtne ostanke pa so prenesli v Nemčijo, v Passau. Tudi škofa iz Ternija, ki je po legendi prav tako zdravil, se omenja kot patrona zaljubljenih. Po mnenju nekaterih se ga zamenjuje z duhovnikom Valentinom, nekateri pa domnevajo da gre pravzaprav za isto osebo. Začetke Valentinovega so iskali tudi na britanskem otočju in segajo v 15. stoletje.
 
Rože za Valentinovo
 
Največ cvetja se proda na Valentinovo. Američani so izračunali, da si 14. februarja osem milijonov ljudi pošilja šopke rož z ljubezenskimi sporočili. Po svetu naj bi na ta dan, v nekaj urah, prodali okrog 70 milijonov rož, v veliko zadovoljstvo cvetličarjev. Podarjajo se različne rože, vsaka pa nosi svojo simbolno vrednost in sporočilo. Simbolni pomen nekaterih rož se je spreminjal skozi zgodovino in med kulturami. Med rožami, ki se na Valentinovo podarjajo, kraljuje rdeča vrtnica. Univerzalno sporočilo rdeče vrtnice je ljubezen in strast. Tudi druge barve vrtnic so sporočilne. Vrtnice rumene barve danes pomenijo veselje, so primerne za prijatelje, starše, skratka za tiste, ki niso zaljubljeni. Vrtnica vijolične barve pomeni plemenitost, tudi ljubkost, vrtnica bele barve pa čistost, duhovno ljubezen, nedolžnost in božansko lepoto.  Za Valentinovo pa ni nujno, da podarjamo samo vrtnice. Rdeči nagelj, ki je za vrtnico najpogostejši cvet, pomeni nebeško ljubezen, lilija pomeni čistost, narcisa ponovni začetek in pogum, tulipan ljubezen in nedostopnost, sončnica oboževanje in moč, iris pogum in dostojanstvo, občutljiva vijolica pa skromnost in ponižnost.