Ali mlad Slovenec v šoli izve, kaj je ljubezen do domovine?

14
757

Pa smo končali!

Šolsko leto se je zaključilo in vsi smo se oddahnili: najbolj seveda učenci, učitelji in starši. Kako zanimivo je, da se v Sloveniji zaključek šolskega leta povezuje s praznikom naše državnosti!

V tem ne vidim le edinstvene priložnosti za predhodni začetek počitnic in možnosti, da se že par dni pred podelitvijo spričeval odpeljemo v beli svet! Zdi se mi edinstvena in zanimiva priložnost, da povežemo pomen izobraževanja, ki se začasno zaključuje, s pomenom praznovanja, ki naj da smisel naši narodnostni zavesti.

Šolsko leto je bilo naporno, saj je dandanes vsako trdo in pošteno delo naporno. Mladi težko najdejo motive za učenje. Iz družbe, njenih omrežij in iz poplave informacij ne morejo dobiti sporočila, da je dobro razmišljati, se učiti in znati. Prav obratno: družabna omrežja jim sporočajo, kakšni naj  bodo, da bo njihova pojavnost konkurenčna. Težko jim je šolsko uro vzdržati brez stika z ekranom, na katerem se neznansko hitro odvija in spreminja njihov svet, njihova realnost. Težko se umirijo, zberejo in se poglobijo v podatke in zgodbe, ki jim jih želimo predstaviti učitelji. Pogosto se počutimo kot pojavi, ki v 45 minutah nastanejo, odvihrajo skozi njihov svet in izzvenijo brez hujših posledic ali močnih vtisov. Koliko truda, inovativnosti in ustvarjalnosti mora danes učitelj prinašati v razred!

Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?

In kaj dosežemo? Omiko in oliko? Znanje in pravo samozavest, ki izvira iz njega? Vrednote osebnega življenja, ki so temelj solidarnosti, sočutja in sožitja? Osebno trdnost, ki je ne bo premamil prvi večji znesek ali politični pritisk? In ne nazadnje: ali vzgojimo in izobrazimo mladega človeka, ki se zaveda samega sebe, svoje človeške in duhovne edinstvenosti, svoje vloge v življenju, svojega naroda in države? Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?

Ali vzgajamo mlade ljudi, ki poznajo zgodovino svojega in slovenskega naroda in do tega čutijo spoštovanje? Na današnjih proslavah se bo po šolski dolžnosti zbrala vsa šolajoča se mladina in upam, da bo iz vsega povedanega in slišanega sijala vrednota domovine. Čeprav le enkrat ali dvakrat v letu, je to mnogo bolje kot nikoli! Šola ne more nadomestiti drže in odnosa do vrednot, ki morajo izvirati iz družine. In kako nujno bi bilo, da bi te vrednote sporočali tudi politika, družba in njeni mediji.

Šola za dva meseca zapira svoja vrata in kar učitelji moremo in zmoremo, smo naredili. Ko bi nam le moči in volja dopuščali, da bi bili glasnejši oblikovalci vrednot slovenske družbe!

Današnji Dan državnosti naj bo za vse praznik slovenstva in obenem izziv in izpraševalec naše vesti: ali naredimo vse, kar moremo, za dobro mladih in za dobrobit naše domovine Slovenije?

14 KOMENTARJI

  1. Zelo lepo napisano!

    Žal premnogo mladih Slovencev ne v šoli ne doma ne izve, kaj je ljubezen do domovine, do domovine Slovenije.

    Prosluli totalitarni režim je bil z načinom pranja možganov očitno zelo uspešen pri zbujanju “jugoslovanskih” domovinskih čustev, saj so premnogi državljani Slovenije obdržali domovinska čustva do propadle totalitarne države vse do danes.
    Namesto ljubezni do domovine Slovenije, prenašajo lažne predstave o krasni “jugoslovanski” preteklosti še na svoj zarod.

    V šolah ni domovinske vzgoje, v mnogih družinah pa ni domovinske zavesti.

    Taka je slovenska realnost. Žal.

  2. Ob dnevu državnosti se ne da proslavljati nič. Lahko pa slavimo neodvisnost! Srečen dan neodvisnosti! Živela Republika.

  3. Prilagam primer kako so v prvi Jugoslaviji negovali slovensko zgodovino:
    Iz časa Lamberta Erlicha je bila dobro znana domovinska in preroška pesem Jurija Fleišmana in Martina Semrajca:
    V Gorenjsko oziram se skalnato stran, Triglava blešče se vrhovi.
    Proti jasnemu nebu kipi velikan, kaj delajo gleda sinovi.
    On videl je zgodbo Slovenje otrok, je slišal njih petje, njih vrisk in njih jok.
    Vse je vihar razdjal, narod pa zmeraj stal, gledal nad Triglavom neba obok !

    To je bila pesem, ki so je v šolah peli in znali še pozno v starosti. Tudi danes bi morala biti bolj spoštovana.

    Odgovori

  4. Na spodnji povezavi je zelo lepa slovenska domovinska pesem Moja domovina Lojzeta Mava.
    Pesem so kot svojo himno prepevali domobranci, zato je bila po vojni zamolčana.
    Če jo je prepovedal prosluli totalitarni režim, pa danes ni nobenega razloga, da je praktično še vedno zamolčana, oziroma nepoznana. Po krivici, saj besedilo pesmi ni niti najmanj sporno, zgolj domoljubno.
    Bilo bi lepo, da bi se pesem vrnila v slovenski prostor in bi ji večkrat prisluhnili. Predstavljam si, da bi lepo zvenela tudi z otroškimi glasovi:

    https://m.youtube.com/watch?v=InS2VIKBKLE

    O pesmi Moja domovina sta se v oddaji na Radiu Ognjišče pogovarjala operni pevec Marko Fink in voditelj Jože Bartolj. Njunemu zanimivemu pogovoru se splača prisluhniti. Marko Fink pesem Moja domovina tudi zapoje:

    http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2012/06/07/6-6-2012-zamol-ana-pesem-bmoja-domovinal-bas-baritonist-marko-fink

  5. Kako je mogoče, da imamo Temeljno listino o neodvisnosti!!!, praznik pa imenujemo dan državnosti?! Kako smo se spet spotaknili in ne moremo tega sploh popravit.
    In sedaj je takole: državo smo imeli že prej, bili smo v federaciji, in državo imamo spet sedaj. Torej nič se ni spremenilo. Ni čudno, če potem jugoslovanske zastave še kar vihrajo. Praznujemo lahko samo to, da smo dela prosti. In to je očitno tudi zelo pogosto.
    Da niti ne omenjam, da je po I. sv. vojni, dr. Korošec združil ves južni del avstro-ogrske v Državo SHS in jo združil s Kraljevino Jugoslavijo. Da smo bili torej del Jugoslavije skoraj 100 let. In desnica vedno govori o tem kako smo bili okupirani in kako se je narod pokvaril. Ja, slab narod, če smo se pokvarili. Zakaj pa nismo postali boljši, na primer?! Vse to je seveda nebeško darilo komunistom.

    • Nimam pojma, zakaj se je nekdo, kdo ve kdo, odločil praznik 25. junija poimenovati Dan državnosti, namesto Dan neodvisnosti.

      Kljub temu spekuliram:
      morda se utemeljitev skriva v samih pojmih, podobno, kot nedavno, ko je poslanec SD Nemec hotel preimenovati Dan vrnitve Primorske k matični domovini v dan priključitve, pa so mnogi, tudi nekateri naši hrvaški sosedje, zaznali in opozorili, da bi bilo to narobe, saj bi priključitev pomenila aneksijo (nem. Anschluss). O tem je na Časniku pisal Tino Mamić.

      Možno je torej, da ima ‘državnost’ drugačen politično vsebinski pomen kot ‘neodvisnost’.

      Samo spekuliram. Mogoče ve kaj več o teh pojmih gospod Žiga Stupica?

      Če vam je kaj v tolažbo, Zdravko, tudi naši sosedje Hrvati, ki so se osamosvojili hkrati z nami, praznujejo 25. junija Dan državnosti 😁

      • Pri Hrvatih je že vsaj zmeda, saj imajo dva dneva, Dan neodvisnosti in Dan državnosti. Pri njih je to posledica Tudžmanove vznesenosti ob slavnostnem govoru,ko je tako kot Slovenija razglasil “samostojnost in suverenost”.
        Državnost ne pomeni nič. Država je brez oblasti in se mora pridružiti neki drugi ali pa razglasiti obliko vladavine. Država je samo struktura.
        Tako sedaj celo upravičeno slavijo komunisti, da je Republika Slovenija nastala ’45. Namreč 1991 se ni zgodilo nič. Zgodila se je neodvisnost, a o tem se molči.
        Kar je meni najtežje pri srcu je, da v tem mirno sodeluje desnica. V svojem napuhu glede samostojnosti, sovraštva do balkanskih narodov, sploh ne opazi, da so ji odrezali glavo in jajca.

      • Mislim, da je odgovor preprost. Do 25. junija 1991 smo živeli v državi Jugoslaviji, od tedaj naprej pa v državi Sloveniji. Zato dan državnosti. Tedaj je Slovenija postala država z vsemi državnimi atributi. Pred tem ni bila. Zato s tem praznikom ni nič narobe.

        Od kod Zdravku ideja, da na desni vlada nekakšen napuh glede pridobljene samostojnosti in države. Dejstvo je, da je oboje izpeljal Demos. Konitnuiteta se je temu do zadnjega upirala. Zato ne gre za napuh, ampak za zgodovinsko dejstvo. Prav tako ni jasno, od kod mu ideja, da desni sovražijo balkanske narode. Nihče nikogar ne sovraži. Branili smo se pred agresijo in pri tem pomagali še drugim narodom, ki jih je v sodelovanju s srbskim Miloševićevim režimom napadla JLA. Tudi danes nihče nobenega balkanskega in tudi drugega naroda ne sovraži. Zdravko ima nenehno težave s spoznavanjem in sprejemanjem realnosti.

        Statistika kaže, da je razpad Jugoslavije koristil vsem bivšim republikam, razen Srbiji. Najbolj pa Slovenji.

  6. 25. junij 1991 pomeni rojstvo slovenske drzave. Za katero je demokraticna odlocitev padla pol leta prej na plebiscitu. Povsem naravno in prav je, da je to dan ( slovenske) drzavnosti in da ga praznujemo s posebnim spostovanjem, ponosom in odgovornostjo.

    Strinjam se tudi z Vanjo, da je Mavova Moja domovina ena nasih najlepsih, med mnogimi lepimi, domovinskih pesmi, ki bi jo bilo prijetno veckrat slisati.

    • Že zgoraj sem napisal, da smo postali republika, torej država, že davno prej in smo bili del federacije. Nobenega rojstva ne vidim 1991. Zakaj to preprosto spregledaš?

      • SRSlovenija v okviru Jugoslavije, tudi ce odmislimo komunizem, realno ni imela pristojnosti drzave, ampak kvecjemu zvezne dezele.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite