Z Ženevsko konvencijo Združenih narodov (ZN) so se države podpisnice zavezale, da bodo pomagale ljudem, ki bežijo pred različnimi grožnjami, preganjanji in si želijo miru. To konvencijo so podpisale mnoge države po svetu – med njimi tudi Slovenija, a ne Libija, ki je bila v zadnjem obdobju pod močnim pritiskom mednarodne skupnosti, saj je prepovedala delovanje predstavništva Visokega Komisariata ZN za begunce v tej državi, njihove predstavnike pa izgnala iz države brez obrazložitve. Trenutno je po njihovih podatkih okoli 12.000 beguncev brez pravne in humanitarne pomoči v tej severno afriški državi, ki so jo v nedeljo 13. junija obiskali italijanski, malteški in slovenski predsednik vlade.
Navkljub trditvam nekaterih medijev in politikov v državah industrializiranega sveta se število prosilcev za azil, ki prihajajo v bogatejše države, ne povečuje. V primerjavi z letom 2008 je celotno število prosilcev ostalo enako, to je 377.000 vloženih prošenj v visoko razvitih evropskih in neevropskih državah. ZDA, Francija in Kanada so prve tri države, ki v svetovnem merilu sprejmejo največje število prošenj za mednarodno zaščito. Skoraj polovica od skupno 377.000 prosilcev izvira iz Azije in Bližnjega vzhoda (45 odstotkov).
Mesečno išče v EU zaščito dobrih 20.000 ljudi
V lanskem letu je zaprosilo za mednarodno zaščito v 27 državah EU vsak mesec okoli 20.500 ljudi. Največje število prosilcev in prosilk za zaščito v EU je prejela Francija, kar 42.000, kar je 19 odstotkov več prošenj kot v lanskem letu. Sledijo ji Velika Britanija z 29.800 novih prošnjami, največ iz Zimbabve-ja, Eritreje in Iraka. Nemčija je peta na svetu in tretja v EU po sprejetju novih prošenj za mednarodno zaščito. V letu 2009 jih je sprejela 27.600 od katerih je en četrtina iz Iraka. Prvih pet držav od koder so prihajali ljudje, ki so iskali mednarodno zatočišče v letu 2009, so bili Afganistan, Irak, Somalija, Ruska federacija in Kitajska. Naslednja je bila Srbija iz katere je 18.600 državljanov iskalo zaščito v tujini. 74 odstotkov prosilcev in prosilk iz Srbije je bilo Kosovskih državljanov. Republika Slovenija ustvarja in je del evropske situacije – tudi na tem področju. V letu 2009 sta v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito 202 osebi. Največ prosilcev je bilo v preteklem letu iz BIH in sicer 41, sledijo državljani Kosova (28), Srbije (19), Turčije (15), Afganistana (12), Hrvaške (11) in Nigerije (11). Lani smo priznali 20 osebam status begunca, kar je velik porast, saj so v letu 2008 prejeli status begunca le 4 osebe. Žal, so morali ti ljudje čakati več let na pozitivno rešitev njihove prošnje, dolgi postopki ustvarjajo napetosti, negotovost in tesnobo v ljudem, ki čakajo na odločitev po več let.
Pomenljive so bile besede papeža Benedikta XVI, ki jih je posredoval Antoniju Maria Veglio, predsedniku Papeškega sveta za migracije ob 8. evropskem kongresu migracij v Španiji v mesecu aprilu. V svojem pozdravnem telegramu je papež Benedikt XVI poudaril pomembnost pastoralne dejavnosti služenja ljudem, ki so morali zapustiti svojo deželo in se sedaj soočajo z mnogimi novimi izzivi. Spodbudil je vse udeležence kongresa, naj na migracije gledajo v pozitivni luči, saj so migranti pomembni vir, (socialni) kapital za razvoj in sodelovanje med narodi. Poudaril je, naj nadaljujejo s prizadevanji, da bi kar čim bolje koordinirali različne iniciative v službi bratom in sestram v luči spoštovanja človekovih pravic in njegovega dostojanstva.
Ob dnevu begunca je lepo, da se danes spomnimo tudi vseh tistih, ki so na poti v varno in boljše življenje, na tej poti umrli. Med njimi je bilo gotovo veliko prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim ni bilo dano priti do te pomembne človekove pravice – pravice do mednarodne zaščite. Naj torej sonce pravičnosti, odprtosti ter solidarnosti še dolgo sije nad nami in predvsem v naših srcih – ne samo ob dnevu begunca ampak tudi vse dni v letu.
Robin Schwegier, Jezuitska služba za begunce
Foto: MNZ
