Damir Josipovič: Zakaj sem proti uveljavitvi zakona o 2. tiru? (predstavitev – tiskovna konferenca 20. 6. 2017)

Dr. Damir Josipovič, neodvisni strokovnjak za področje geografskih raziskav

Objavljamo izjavo dr. Damirja Josipoviča, neodvisnega strokovnjaka za področje geografskih raziskav, ki je pripravil podrobnejšo razlago, zakaj nasprotuje uveljavitivi zakona o 2. tiru.

  1. Predlagani zakon definira »drugi tir« kot drugi tir na odseku Divača–Koper BREZ NAVEDBE NATANČNE UMESTITVE V PROSTOR ne v besedilu zakona, ne v prilogah.
  2. Predlagani zakon »dovoljuje« širitev v dva tira, kar bo ENORMNO PODRAŽILO ŽE ITAK CENOVNO DRAG PROJEKT.
  3. Predlagani zakon pomeni MEGALOMANSKI POSEG V PROSTOR, trasa proge pa ostaja neznanka pod šifro gradbenega dovoljenja, katerega vsebina NI PRILOŽENA, zaradi česar VOLILCI NE MOREJO VEDETI, O ČEM ZARES GRE
  4. Predlagani zakon SKRIVA PRAVO TRASO PRED JAVNOSTJO, ZATO JE NEMOGOČE PREDVIDETI, KAJ BO KONČNI REZULTAT IN PREDVSEM, KAKŠNO CENO BOMO ZA »IZDELEK« PLAČALI.
  5. Predlagani zakon RAZLASTNINJA prvi del slovenske državne železniške infrastrukture, saj omogoča do 50 odstotni delež večim tujim državam, ne le Madžarski (ne pozabimo, da ima Madžarska svojo tradicionalno luko na Reki, in bi s pozicije solastnika »drugega tira« lahko izsiljevala Slovenijo glede prednostnega tovora in prometa).
  6. Predlagani zakon spravlja Slovenijo v podrejen položaj, ko ne bo mogla SAMOSTOJNO IN SUVERENO odločati o PROMETU IN VSEBINI PROMETA IZ LUKE KOPER po »drugem tiru«.
  7. Predlagani zakon po nepotrebnem izpostavlja LUKO KOPER K VPLAČEVANJU V PROJEKT, PRI KATEREM POTENCIALNO NE BO IMELA VPLIVA NA PRETOVOR ZARADI TUJEGA SOLASTNIŠTVA (ob tem, da bi morala Luka Koper najprej pošteno plačevati svoje PREKARNO posredno ZAPOSLENE DELAVCE, kar bi PREPOLOVILO PRIKAZANI DOBIČEK DRUŽBE).
  8. Predlagani zakon določa, da lahko brez posebnih pogojev družba in upravljalec SKLENETA POGODBO, katere vsebina NI NATAČNO ZAMEJENA, kar je še večji problem, pa je POLJUBEN DVIG PLAČILA UPORABNINE družbi (2TDK).
  9. Predlagani zakon ZAHTEVA LE 80% POSLOV DRUŽBE VEZANIH NA DRUGI TIR, ostalih 20% KRATKOMALO NI DEFINIRANIH.
  10. Predlagani zakon, ki je PRVI ZAKON O GRADNJI KATEREGAKOLI ODSEKA ŽELEZNICE V SLOVENIJI,  je zato NE LE NEPOTREBEN, PAČ PA NEVAREN PRECEDENS, po katerem bo mogoče uveljavljati podobne VSILJENE IN NETRANSPARENTNE PROJEKTE TUDI DRUGOD.

Zakaj moramo glasovati PROTI?

1. Ker gre trasa vladnega predloga do italijanske meje, da bi se nanj lahko potencialno priključila Italija, ki je vmes že odstopila od sodelovanja pri projektu, da bi očitno prevalila stroške na Slovenijo, zaradi česar ne moremo računati na dodatna evropska sredstva

2. Ker terenska preveritev »vladne« trase sploh še ni bila opravljena (so del predloga zakona!); hidrogeološke raziskave sploh še niso bile opravljene, terjajo pa dve leti

3. »Ker vladna« trasa nima »rezervne« inačice, na katero bi se preusmerila, vkolikor bi se z raziskavami ugotovile nepremostljive podzemne ovire

4. Ker so 80% zemljišč odkupili že v preteklosti, je jasno, da se trasa NE BO PREMAKNILA na okoljsko ugodnejšo lokacijo, pač pa bo tam ZA VSAKO CENO. (Kako je to mogoče, in kako so vnaprej vedeli, kje bo potekala trasa, če zadeva že ni bila orkestrirana?)

5. Ker skupno 21 km tunelov in 1 km viaduktov predstavlja strahotno okoljsko in izvedbeno breme: 14 km tunelov skozi občutljiv podzemni kraški vodonosnik z zapleteno, narivno, luskasto geološko strukturo in generalnim odmakanjem podzemnih voda v smeri proti Trsu, ter 7 km tunelov skozi slabo nosilno in pretrto flišno kamnino nizke relativne višine, a prebivalstveno najintenzivneje naseljenega dela Šavrinskih/Koprskih Brd (Dekani, Plavje, Škofije, Osapska dolina)

6. Ker je Čičarija, katere del je črnokalska stopnja, nagnjena z osjo v smeri proti severozahodu (smer proti Trstu), zaradi česar je pričakovati večje podzemne tokove prav na trasi vladnega predloga

7. Ker kopanje dolgih tunelov v apnenec zahteva predštudije vodnega podzemnega pretakanja, ki ga je potrebno sondirati tako vertikalno kot horizontalno (izkušnje pri gradnji tunela Lötschberg v švicarskih Alpah v apnencu so pokazale znižan hidravlični potencial za celih 26 metrov, kar bi v primeru kraškega roba lahko delovalo uničevalno na povirje Rižane – ob tem, da je Slovenska Istra označena kot vodooskrbno ranljivo območje)

8. Ker projekt posega v vodonosnik, ki napaja tudi sosednji Trst (Osapska reka, Glinščica, zajetje v Boljuncu), Slovenija tvega nepredvidljive prekomejne vplive in potencialne visoke odškodnine ali nadomestila oz. koncesije

9. Ker je območje kraškega roba in Čičarije cona intenzivnega tektonskega premikanja, kar dolgo tunelsko progo izpostavlja dolgoročnim poškodbam.