Naloga je pravzaprav zelo preprosta, če na zadevo gledate tehnično. Preprosto, vzamete si deset minut časa in v Excelu ekstrapolirate napovedi tujih institucij o gospodarski rasti v prihodnjih letih, nato pa vse skupaj narišete v obliki grafa. To zmorejo že otroci v šestem razredu osnovne šole. Pred tem se je treba samo odločiti, kaj si predstavljate pod tem, da »nam bo šlo bolje«. Ali to pomeni, a) da zlezemo ven iz recesije in dosegamo pozitivno rast?; ali b) da zlezemo na raven BDP, ki smo ga dosegali pred krizo (leta 2008)?; ali c) kdaj bomo spet rasli hitreje od preostalih članic evrskega območja? Nekateri očitni odgovori so v grafu.
Najbolj preprost in udoben je odgovor na a): že dve leti nam gre bolje, saj smo tako lani kot letos dosegali pozitivno gospodarsko rast. Hudič je le v tem, da smo v tretjem četrtletju letos spet imeli negativno rast. In ker bo rast negativna tudi v četrtem četrtletju letos, to pomeni, da je slovensko gospodarstvo tehnično spet zdrsnilo v recesijo. Ne bomo osamljeni, bomo v družbi Grčije, Italije in Portugalske.
Tudi odgovor na b) je lahko razmeroma preprost. Pred tem se je samo treba odločiti, koliko zaupati napovedim posameznih institucij, ali smo vzeli dovolj svežo napoved ter za koliko vnaprej je mogoče zaupati tudi najbolj svežim napovedim. Napovedi imajo to slabo lastnost, da se stalno prilagajajo zadnjim gospodarskim gibanjem in da so le redko točne. Govorim o napovedih za tekoče leto. Napovedi za eno ali dve leti vnaprej pa lahko v teh turbulentnih časih kar takoj vržete v smeti. Umar je denimo letos spomladi za letos napovedal 1,5-odstotno rast, za leto 2012 dvoodstotno, Banka Slovenije pa za letos 1,3 odstotka, za leto 2012 pa 1,7 odstotka. Eurostat je bil malce manj evforičen in je za letos Sloveniji napovedal 1,1-odstotno rast, za leto 2012 enoodstotno. Napovedi OECD izpred meseca dni so precej slabše: letos enoodstotna rast, v letu 2012 pa 0,3-odstotna. Hm, v vmesnem času se je položaj še poslabšal, moja napoved je tako za letos 0,5-odstotna rast, v letu 2012 pa negativna rast 0,5 odstotka (če nam bo sreča mila).
No, če se tako oboroženi lotimo vprašanja b) in če napovedi rasti za leto 2013 ekstrapoliramo še za prihodnja leta, je odgovor na dlani: tako po napovedih Eurostata kot OECD nam bo šlo bolje »že« v začetku leta 2016, ko bomo znova dosegli raven BDP, ki smo jo imeli leta 2008 (glej graf). Torej bomo potrebovali osem let, da nadomestimo izpad BDP iz leta 2009. Po moji napovedi bomo ta izpad nadomestili sicer šele leta 2017. Samo za primerjavo naj povem, da naj bi države z evrom predkrizno raven BDP iz leta 2008 v povprečju dosegle že konec leta 2012 ali v začetku leta 2013. Torej od tri do štiri leta pred nami.
Seveda pa bi te napovedi lahko (zelo v grobem) veljale le, če se ohrani evrsko območje in če evropsko in svetovno gospodarstvo ne zdrsneta v veliko gospodarsko depresijo. Na kar si pa danes nihče ne upa staviti. Še tisti ne, ki imajo pod mizo postavljene razne piramide, da odganjajo zle duhove.
Več: Finance
