Medijsko razglasitev zmage Joeja Bidna na ameriških predsedniških volitvah mnogi tolmačijo kot znanilko velikih premikov na globalni politični sceni. Bolj radikalna, ljudska (populistična) konservativna politika naj bi bila v zatonu, ker bo zelo verjetno eden od simbolov take politike, Donald Trump, odšel s političnega prizorišča.
To so pobožne želje po naše, ali »wishful thinking«, kot bi rekli Američani, saj na sceni ni učinkovitih sredinskih politikov, ki bi bili zastopniki volivcev, ki nasprotujejo odrivanju tradicionalnih vrednot zahodne družbe na rob. Zmerni (nekateri jih ljubkovalno kličejo žlahtni, drugi slabšalno sluzasti) konservativci niso v ZDA dosegli nikakršnega uspeha niti se ni nikjer v Evropi pojavil princ na belem konju, ki bi učinkovito naslovil probleme, zaradi katerih je bil izvoljen Donald Trump. Ilegalne migracije, socialni dumping v mednarodni trgovini, manj osebne varnosti in izpostavljenost socialnemu inženiringu vsevednih intelektualcev so ostali problemi z močno volilno bazo. Žlahtni konservativci so ljubljenci dominantnih medijev in politične levice, nimajo pa volivcev.
Napredni, liberalni del Amerike si je dal duška v slavju, ko je postalo skoraj gotovo, da je politik in poslovnež, ki so ga doslej najbolj sovražili, izgubil volitve. A takoj potem ko so si dali duška, so se zavedeli, da je za Trumpa glasovalo več kot 72 milijonov volivcev ter da je v petih ključnih zveznih državah, kjer se je lomila predsedniška volilna tekma, razlika med kandidatoma manj kot eno odstotno točko. Tako tesna razlika je bila med Trumpom in Hillary samo v dveh zveznih državah. Republikanci so presenetljivo osvojili nekaj sedežev v kongresu in le če bosta v drugem krogu volitev senatorjev januarja 2021 v zvezni državi Georgia uspešna oba kandidata demokratov, bosta imeli obe stranki enako število senatorjev.
Navdušenje, da je Trump poražen, je zabeljeno z upanjem, da bo njegov poraz škodoval Janši
Katoličani so se razdelili približno na pol: 51 odstotkov za Trumpa in 49 odstotkov za Bidna. Trump je glede na leto 2016 pridobil nekaj podpore med katoličani latinskoameriškega izvora, izgubil pa je nekaj podpore pri katoličanih, belcih na Srednjem zahodu. Šele podrobnejša analiza bo pokazala, ali je bila prav izguba katoliških glasov v Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu usodna zanj. Trump je katoličane nagovarjal z izpostavljanjem Bidnovega odobravanja abortusa, Biden pa z očitkom, da Trump s svojim značajem in vedenjem razdvaja Ameriko. Predvsem katoličane na Srednjem zahodu je Biden opozarjal, da bo, če bo izvoljen, šele drugi ameriški predsednik katoličan po Johnu F. Kennedyju.
V Sloveniji poskuša politika interpretirati rezultat volitev sebi v prid. Dejansko bo vpliv letošnjih volitev v ZDA na življenje v Sloveniji enak vplivu vseh prejšnjih volitev, to je nikakršen. Navdušenje nad porazom Trumpa pri dominantnih medijih in opozicijskih strankah je podobno, kot je bilo navdušenje nad zmago Obame pred 12 leti, le da je tokrat navdušenje zabeljeno z »novim upanjem«, da bo Trumpov poraz škodoval Janezu Janši.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
Vir: tednik Družina
