D. Steinbuch, Portalplus: Trnova je pot do najboljše kandidature za evropskega sodnika

Vlada naj bi v četrtek obravnavala kandidature za novega evropskega sodnika za človekove pravice iz Slovenije, saj konec meseca Boštjanu M. Zupančiču poteče mandat, Slovenija pa mora v Strasbourg poslati tri kandidature, o katerih bo z absolutno večino glasov odločil državni zbor. Bo odločanje enkrat za spremembo strokovno in ne politično ali celo ideološko?

Odločanje o bodočem evropskem sodniku za človekove pravice iz Slovenije ne bo prav nič rutinsko, saj obstaja velika verjetnost, da ne bodo pretehtali strokovni, ampak politični ali celo ideološki kriteriji. Tokrat namreč poteka finale že tretjega razpisa letos, saj sta prejšnja dva propadla zaradi procesnih razlogov, kar kaže na dvoje: da je šlo doslej tudi za “kuhinjo”, s pomočjo katere so nekateri preveč ambiciozni državni uradniki in uradnice poskušali izigrati stroga pravila igre, hkrati pa prerivanje tolikšnega števila kandidatov (med katerimi so tudi takšni, ki vzbujajo nasmeške) dokazuje, da gre za presneto zaželeno funkcijo. Nekateri mediji so zato brž izpostavili višino plače, kar naj bi bilo za Janeze in Micke dovolj velik argument, da zamahne z roko in reče, da je zanj povsem vseeno, kdo bo na koncu izvoljen.

Za Slovenijo nič novega, boste dejali. Prejšnji razpis za Strasbourg pred osmimi leti je bil kar osemkrat ponovljen. Še en dokaz popolne degradacije sodstva v državi, ki je glede na število prebivalcev prva po številu dosojenih kršitev človekovih pravic med članicami Sveta Evrope? Brez kakršnega koli sarkazma, gre za gola dejstva: zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do poštenega sojenja je naša država v oslovski klopi Evropskega sodišča za človekove pravice in sodi v isto kategorijo kot Putinova Rusija.

A če domače sodstvo že dolgo ne uživa nobenega ugleda več – in za to nosijo svoj del odgovornosti tudi sodniki, tožilci in odvetniki -, potem to ne velja za Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Zaradi tega glasovanje o bodočem sodniku iz Slovenije ne bo nepomembno, saj ne gre za obskurnega birokrata v Bruslju, ampak za sodnika naddržavnega sodišča, čigar prisotojnost se razteza od Atlantika za Zahodu, do Tihega oceana na ruskem Daljnem vzhodu.

Idealnih kandidatov v dvomilijonski državi vsekakor ni na pretek in po oceni poznavalcev so v “prvi kategoriji” spričo svojih mednarodnih izkušenj Boštjan M. Zupančič, Marko Ilešič, Verica Trstenjak in Klemen Jaklič. Toda prvi trije zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin ne morejo kandidirati, medtem ko je Sodni svet Klemnu Jakliču izbral zelo premišljeno in skrbno pripravljeno konkurenco, ki bi utegnila precej zaplesti njegovo sicer brezmadežno kandidaturo.

Poleg Jakliča bodo namreč iz petnajsterice kandidatov najverjetnejši uradni kandidati za sodnika še Nina Betetto, Miodrag Đorđević in Marko Bošnjak, torej podpredsednica vrhovnega sodišča, njen nekdanji soprog in prav tako vrhovni sodnik ter odvetnik znane grosupeljske odvetniške pisarne Čeferin. Nina Betetto je specializirana za civilno pravo, Miodrag Đorđević za gospodarsko, medtem ko se je Marko Bošnjak ukvarja s kazenskim pravom (včasih je bil sodelavec Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, kjer sta že petdeset let alfa in omega nekdanja neuspešna kandidatka za evropsko sodnico Alenka Šelih in večni Ljubo Bavcon).

Po strokovni plati je Bošnjak nedvomno “močnejši” od nekdanjih zakoncev, katerih sočasna kandidatura je v pravosodnih krogih vzbudila precej pozornosti, čeprav bolj po zaslugi vrhovne sodnice Betetto, ki je kot desna roka predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše hočeš nočeš soodgovorna za fiasko v primeru Patria, po nekaterih informacijah pa naj bi se precej “nerodno obnašala” tudi v zadevi nevrokirurga Vinka Dolenca pred vrhovnim sodiščem.

Dvojni doktor pravnih znanosti (Harvard in Oxford) Klemen Jaklič ne bi smel imeti težav s svojimi strokovnimi referencami ali priporočili; nenazadnje so njegovo kandidaturo podprli tudi ugledni profesorji obeh prestižnih univerz, ki so predsedniku republike Borutu Pahorju napisali pismo, v katerem se o Jakliču izražajo zgolj v presežnikih.

Več lahko preberete na portalplus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.