V tem trenutku lahko z gotovostjo napovemo drugi krog volitev, v katerem pa glede samoumevnosti Pahorjeve zmage – tako nas prepričujejo mainstream mediji – velja ohraniti tudi nekaj previdnosti. Nič se ni odločeno.
Drži sicer, da bo aktualni predsednik republike Borut Pahor 22. oktobra dosegel najboljši rezultat v konkurenci šestih ali sedmih protikandidatov – če predpostavljamo, da bodo na koncu uradni kandidati poleg njega še Marjan Šarec, Ljudmila Novak, Romana Tomc, Angelca Likovič, Milan Jazbec, Maja Makovec Brenčič, Suzana Lara Krause -, vendar ne bo presegel 50 %, kar pomeni, da bo tri tedne kasneje potekal drugi krog predsedniških volitev.
V drugem krogu pa se “zabava šele začne”, bi rekli Američani. Kljub temu, da se bo Pahor brez težav kvalificiral za drugi krog, pa se predvolilna kampanja za njegova prva dva zasledovalca, in sicer Marjana Šarca in Ljudmilo Novak, ne bo končala do zadnje minute. Oba sta namreč v tem trenutku še kandidata za drugo mesto, ankete sicer kažejo nekoliko višjo podporo Šarcu, vendar televizijska soočenja šele prihajajo, na njih pa utegne biti Novakova glede na svojo kilometrino in izkušnje prepričljivejša od Šarca. Poleg tega je Novakova politično profilirana, medtem ko tega za Šarca nihče ne more reči. Njegova stališča so deloma “desna”, deloma “leva”. Tudi podpora, ki jo ima, odraža to bipolarnost: del njegovih podpornikov se opredeljuje kot levo usmerjen, del pa desno.
Šarca lahko v javnih nastopih politično nespretne izjave drago stanejo, zato bi moral biti njegov predvolilni štab pozoren na Šarčeva stališča do tistih tem, ki so bodisi ideološke bodisi politične. Levi volivci so mu denimo zelo zamerili nespretno izjavo, hipotetični primer o več vlaganjih v Slovensko vojsko – česar pa mu denimo ne bi zamerili desni volivci. Skratka, za Šarca vsaka napaka pomeni več možnosti, da v drugi krog pride Ljudmila Novak (če pa bi Šarec na koncu vseeno prišel v drugi krog, lahko računa tudi na glasove volivcev NSi).
Medtem ko bo med Šarcem in Ljudmilo Novak do zadnjega potekal neusmiljeni boj za drugo mesto, bo imel Pahorjev štab dovolj časa, da si ogleda rezultate prejšnjih predsedniških volitev, ko je tedanji predsednik Danilo Türk v prvem krogu proti izzivalcu Borutu Pahorju dobil 35,9 odstotka glasov, potem pa v drugem krogu gladko izgubil. Če je danes 38 % dovolj “za gladko zmago”, kot je na naslovnici objavil Dnevnik, potem s takšno napovedjo verjetno nekaj ni v redu. Pahor je imel pred petimi leti prednost kot izzivalec, letos pa je v položaju predsednika, ki se bori za reelekcijo, zato imata prednost kvečjemu Šarec oziroma Novakova.
Glede na strankarske preference lahko sicer Pahor računa na stabilno podporo volivcev SDS, ki sicer ima svojo kandidatko Romano Tomc, vendar bi 42 % teh volivcev vseeno (raje) volilo Pahorja. Naš zaključek, ki ga podpira tudi raziskava Episcentra, opravljena med 31. 8. in 7. 9. letos, torej pravi, da bodo za izvolitev Boruta Pahorja v vsakem primeru odločilni glasovi volivcev SDS in da predsednika republike najverjetneje ne bomo dobili v prvem krogu. Ne, Borutu Pahorju se v tem trenutku ne nasmiha še nič.
Celoten prispevek lahko preberete na PORTALPLUS.
