Argumenti za odločitev, ki je marsikoga navdala s še večjim nezaupanjem do izvršilne oblasti, so neprepričljivi in ne morejo odpraviti občutka, da vlada ne deluje niti transparentno niti etično, kot nam je premier Cerar obljubljal pred volitvami. Kaj dejansko prikrivajo na Gregorčičevi in koga se bojijo?
V četrtek, ko je nastajal ta članek, smo slučajno dobili informacijo, da se bo premier Miro Cerar naslednji dan (tj. v petek) in v soboto udeležil azijsko-evropskega srečanja ASEM, ki tokrat poteka v Ulan Batorju. Naj vam pomagamo: to je v Mongoliji. Ali je to potovanje nujno potrebno, koliko bo stalo in kaj ima Slovenija od tega, so bila vprašanja, s katerimi se ne bomo ukvarjali, saj je to delo za opozicijo. Tisto, kar želimo s primerom Cerarjevega potovanja v Mongolijo izpostaviti, je način, kako smo prišli do tega podatka. Kako? Preprosto: že z bežnim pregledom spletne strani slovenske vlade, kar je seveda nujno za kolikor toliko ažurno, učinkovito in uspešno novinarsko delo. Bolj kot je delovanje državnih institucij, še posebej kabineta predsednika vlade in tudi vlade kot kolektivnega organa, javno in transparentno, manjše so možnosti za zlorabe oblasti, prikrivanja podatkov in manipulacije z mediji oziroma javnostjo. Snemanje vladnih sej sicer nikoli ni bilo posebej izpostavljeno kot nekaj, kar pomembno vpliva na delovanje vlade ali njenega generalnega sekretariata, vendar je šlo za dragoceno tehnično podporo, ki je lahko pomagala pri sestavi uradnega zapisnika o seji vlade. Konec koncec je bilo ves čas možno preveriti, kaj je kdo rekel oziroma česa ni rekel. Toda bolj kot praktični je bil pomemben simbolni vidik, ki ga je predstavljala transparentnost delovanja najvišjih državnih organov.
Tišina že od 11. marca 2016
Potem ko smo dobili več informacij o tem, da naj bi Cerarjeva vlada pred časom potihem odločila, da se s snemanjem svojih sej konča, smo o tem na vlado oziroma njen generalni sekretariat uradno naslovili novinarsko vprašanje. Zanimalo nas je, zakaj se seje ne snemajo več in od kdaj se ne, kdo je sprejel takšno odločitev in tudi to, ali se zdaj seje ministrskega zbora dokumentirajo na kak drug način. Snemanje vladnih sej je bilo sicer v preteklosti samoumevno in razen redkih primerov se ni nikoli zgodilo, da bi kdo to problematiziral. Načelo javnosti pomeni, da posnetki rednih vladnih sej – razen če gre za obravnavo strogo zaupnih informacij – ne nosijo ene izmed oznak zaupnosti in da so načeloma dostopni zaniteresirani javnosti. Posnetki so lahko včasih za koga tudi neprijetni; spomnite se samo tiste afere pred dvema letoma, ko je tedanja vršilka dolžnosti premierke Alenka Bratušek na seji vlade sama sebe predlagala za evropsko komisarko… Prav zaradi načela javnosti je lahko Komisija za preprečevanje korupcije tedaj od vlade zahtevala posnetke tiste usodne seje.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
