Kaj je o kontroverznem, a tudi karizmatičnem ruskem predsedniku tik pred smrtjo izrekel Aleksander Litvinenko, bivši agent ruske obveščevalne službe FSB, naslednice zloglasne KGB? Kdo je Vladimir Putin, ki so ga v otroštvu klicali Putka, in kaj se skriva za tem jeklenim obrazom, za katerega ruski mediji trdijo, da pooseblja ponovno močno in veliko Rusijo, zahodni pa ga že desetletje demonizirajo?
“Lahko vam bo uspelo utišati me, toda molk ima svojo ceno. Izkazali ste se za barbarskega in brezobzirnega človeka, kot so trdili tudi vaši najostrejši kritiki. Pokazali ste, da ne spoštujete življenja, svobode ali katere koli druge vrednote. Dokazali ste, da niste vredni svojega položaja, da ste nevredni zaupanja civiliziranih ljudi. Morda vam bo uspelo utišati enega človeka, toda kriki protestov po svetu bodo odmevali, gospod Putin, v vaših ušesih do konca vašega življenja”, so bile besede, izrečene v dramatičnih okoliščinah. Na smrtni postelji jih je izrekel Aleksander Litvinenko, nekdanji agent ruske obveščevalne službe FSB, ki je pobegnil iz Moskve in dobil politični azil v Londonu, kjer je potem napisal dve knjigi o kremeljskih povezavah z rusko mafijo in zaroti z bombnimi napadi v ruskih mestih poleti 1999, kar je bil povod za vojaško intervencijo v Čečeniji. Kot vemo, je Litvinenko ves čas trdil, da si je Putin umazal roke tudi z umorom novinarke Ane Politkovske, ki je preiskovala ruske zločine v Čečeniji. Mesec po njeni smrti je Litvinenko hudo zbolel. Zastrupili so ga z radioaktivnim polonijem 210. Tik pred smrtjo je preklel Putina, o katerem je umorjena novinarka Politkovska napisala, da pod njegovim vodstvom Rusija ne bo mogla niti hliniti demokracije; vrnila se bo v preteklost, v čase politične zime, v sovjetsko obdobje.
Od smrti bo novembra letos minilo že deset let. Medtem je umrl še en glasen Putinov kritik, in sicer Boris Berezovski. Tudi on je živel v eksilu v Veliki Britaniji, kjer je preživel več poskusov atentata. 23. marca 2013 je umrl na svojem domu, kjer je storil samomor (z obešenjem). Kasnejša podrobna policijska preiskava ni potrdila sumov, da bi lahko šlo za umor. Vendar pa smrt Borisa Berezovskega nikoli ni bila 100% pojasnjena. Precej pozornosti je vzbudila tudi informacija, naj bi pred smrtjo poslal zasebno pismo Putinu in se mu opravičil. Vlogo kurirja naj bi opravil oligarh Roman Abramovič.
V času, ko so njegovi politični nasprotniki doma in na tujem obupovali nad usodo Rusije v rokah Putina, se je njegov položaj le še krepil. Sploh v zadnjih letih, ko je Rusija začela aktivno posegati tudi na mednarodno prizorišče in se vpletla v več vojaških konfliktov in intervencij. Vmes je bila gostiteljica zimskih olimpijskih iger v Sočiju, ki so pokazala dve plati največje države na svetu; na eni strani blišč in presežke moderne Rusije, ob katerih so ostrmeli celo obiskovalci iz Zahoda, na drugi pa netransparentno, takorekoč mafijsko poslovanje organizatorjev olimpijade, za katero ruski mediji še danes ne morejo natančno ugotoviti, koliko je v resnici stala. Toda mnogo usodnejše so ruske zunanjepolitične aktivnosti v tem obdobju; mislimo predvsem na aneksijo Krima in vpletenost v državljansko vojno v (vzhodni) Ukrajini ter Siriji, kjer je Rusija prvič po Afganistanu (1979) vojaško intervenirala v tujini. Kakšno je dejansko ozadje za Putinovo odločitev, da v imenu boja proti islamskim skrajnežem oziroma t.i. islamski državi nad Sirijo pošlje bojna letala in helikopterje, je težko reči, saj obstaja več razlag. Vsekakor pa velja tista, ki pravi, da je Vladimir Putin dokončno potrdil svoj sloves najvplivnejšega človeka na planetu.
Kako je Putka postal kagebejevec
Kdo je sploh ta človek, okoli katerega se spleta toliko zgodb? Je neokomunist, ki želi obnoviti Sovjetsko zvezo, katere propad je označil za največjo katastrofo 20. stoletja? Ne, na žalost evropskih in slovenskih levičarjev Putin do te ideologije goji kvečjemu pragmatični odnos: nekdanjo sovjetsko himno so na njegov predlog spremenili v rusko, spremenili pa so besedilo. Putina bi lahko označili kot nacionalista in zagovornika ideje močne države, v kateri je velik del gospodarstva pod nadzorom centralne oblasti, ki si jemlje pravico do omejevanja človekovih pravic, kadar je to pomembno. Poleg nacionalizma je Putin vsekakor tudi pristaš ideje ruskega neoimperializma, ki teži k obnovitvi stare slave (in velikosti!) nekdanje carske Rusije. Putinova vladavina vzbuja libido večini slabokrvnih evropskih politikov, ki bi radi živeli podobno, pa si ne upajo ali ne morejo. Ni naključje, da se je Putin dobro razumel z Berlusconijem, v zadnjem času tudi z Orbanom, in da ga s simpatijami gleda tudi Donald Trump.
Putinova uradna biografija se začne leta 7. oktobra 1952 v Leningradu. Tovarniškemu delavcu in nekdanjemu podmorničarju Vladimirju Spiridonoviču Putinu ter materi Mariji Ivanovni Šelmovi, čistilki in bolniški strežnici, se je rodil tretji otrok. Albert je umrl takoj po rojstvu, Viktor pa komaj dveleten zaradi davice med nemškim obleganjem Leningrada leta 1942. Nikoli niso izvedeli, kje je pokopan. Bolečina zaradi smrti dveh sinov je pomenila toliko večjo skrb za edinca Vladimirja. Strah pred novo izgubo, pogosto odsotni oče in ljubeča, zaščitniška mati so determinirali bodočega ruskega predsednika. Strah je mati Marijo, ki je v času stalinizma prikrivala svojo religioznost, peljal tako daleč, da je tvegala vse in malega Vladimirja, ki so ga v otroštvu klicali Volodja in Putka, skrivaj krstila.
Otroštvo in šolska leta mladega Putina razkrijeta pomanjkanje discipline v šoli in zelo povprečen uspeh, izstopata pa zanimanje za zgodovino in navdušenje nad nemščino. Telesno šibak otrok je vzljubil defenzivne borilne veščine in sanjal, da bo postal mornar ali pilot. Pri trinajstih je spoznal Anatolija Rahlina, svojega učitelja juda, ki ga bo treniral 15 let in postal njegov mentor. Učitelj in učenec ostaneta tako povezana, da ga Putin že dan po svoji inavguraciji za predsednika povabi v Kremelj na zasebno kosilo. Rahlin je za revijo Vanity Fair dejal: “Njegova mati je umrla, njegov oče je mrtev, jaz sem njegov drugi oče”, je rekel Rahlin, ki je umrl avgusta 2013. Putin ni skrival globoke prizadetosti.
Odločitev za obveščevalno kariero mladi Putin sprejme v srednji šoli, kjer se intenzivno posveča treningu juda. Leta 1970 ga sprejmejo na leningrajsko pravno fakulteto, kjer spozna kasnejšega političnega mentorja Anatolija Sobčaka (umrl v čudnih okoliščinah leta 2000, uradno zaradi srčnega infarkta). Po koncu študija začne delati za KGB, kjer se izpopolnjuje za zunanjega obveščevalca. Glede na njegovo znanje nemščine ni dvoma, kam ga bodo poslali. Pred odhodom v NDR (Dresden) spozna stevardeso Ljudmilo Škrebnevo. Poročita se leta 1983 (junija 2013 sta se tudi formalno ločila, kajti Putin ima razmerje s skoraj trideset let mlajšo nekdanjo ritmično telovadko Alino Kabajevo, poslanko njegove stranke v dumi). Rodita se jima hčerki Maša (1985) in Katja (1986). Nujno zasebnost ruski mediji strogo spoštujejo. Katja hodi s sinom Putinovega dolgoletnega prijatelja, milijarderja Nikolaja Šamalova, ki je v bližini Sočija zgradil razkošno palačo, starejša Marija naj bi bila dekle nekega nizozemskega arhitekta.
Od obveščevalca do premierja
Družina Putin je preživela v Dresdnu pet let. Vladimir Vladimirovič se hitro navadi na nemško pivo, med službenim časom zbira informacije. Njegovo delo ni niti razburljivo niti posebej pomembno. Uradno se kot podpolkovnik KGB z družino vrne v domovino leta 1990, ko je Sovjetska zveza v poslednjih vzdihljajih. Zahodni mediji so sicer našli fotografijo iz uradnega obiska ameriškega predsednika Ronalda Reagana v Moskvi leta 1988, na njej pa naj bi bil kagebejevec Putin oblečen kot turist…
Več lahko preberete na portalplus.si.
