D. Steinbuch, Portal plus: Parlamentarni buldožer S. Kustec Lipicer ali kako so lustrirali K. Jakliča

Tajno nočno glasovanje državnega zbora o treh kandidatih za evropskega sodnika, na katerem je vladna večina lustrirala Klemna Jakliča ni zgolj sramota brez primere za Cerarjevo stranko, ampak bo prerasla tudi v mednarodni škandal, ki bo epilog dobil v naslednjih tednih.

Kljub drugačnim pričakovanjem so poslanci včeraj zvečer pohiteli in še pred polnočjo tajno izglasovali trojico slovenskih kandidatov za prihodnjega slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. In če sodimo po glasovih, ki so jih dobili, in če se spomnimo tudi predhodnih napovedi, potem posebnih presenečenj ni bilo: vladna koalicija je skoraj soglasno podprla Marka Bošnjaka (dobil je 58 glasov), Nino Betetto (glas manj) in Nino Peršak (55 glasov), medtem ko je Klemen Jaklič zaradi svoje “politične neprimernosti” dobil le 37 glasov.

Smo mar leta 1947? Ne. Kaj pa morda 1955? Ne, niti to ne. Nekaj drugega se dogaja. Politična kontaminacija strankam ne omogoča, da bi bile sposobne pogledati onkraj svojih ozkih mentalnih okvirov, zaradi česar so pri odločanju postale docela predvidljive. Tudi pri glasovanju o treh kandidatih za prihodnjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice iz Slovenije ni bilo nič drugače. Zakaj bi pa moralo biti?

Toda sredino nočno tajno glasovanje o nasledniku sedanjega slovenskega sodnika Boštjana M. Zupančiča vseeno ne bo ostalo neopaženo. K temu se bomo še vrnili. Najprej pa nekaj besed o kandidacijskem postopku: sodniku Zupančiču mandat v Strasbourgu seveda še ni potekel, saj ostaja na položaju do izvolitve novega sodnika iz Slovenije, česar slovenski mediji očitno niso sposobni ugotoviti. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedovati. Najverjetneje spomladi prihodnje leto, ko bo Parlamentarna skupščina Sveta Evrope glasovala o najprimernejšem kandidatu izmed treh, ki jih je sinoči izbral slovenski državni zbor. Toda prav tu bo skoraj zagotovo prišlo do zapletov, kajti postopek ocenjevanja treh kandidatov iz Slovenije, ki se bo pričel v prihodnjih tednih, je strog, celovit in bo brez dvoma moral preveriti tudi razmere, v katerih je slovenski parlament v Strasbourg poslal tri imena. Z drugimi besedami, do neba vpijoča politična kuhinja – in zanjo je, da se razumemo, daleč najbolj odgovorna vladajoča stranka SMC – ne bo ostala prikrita mednarodnim uradnikom, ki v imenu Sveta Evrope preverjajo postopek, skozi katerega gredo posamezni kandidati v državah članicah.

O tem, kako na psu je slovenski ugled v evropskih institucijah, verjetno nima smisla govoriti, čeprav t.i. mainstream mediji o tem le redko poročajo, saj so bolj kot četrta veja oblasti in psi čuvaji demokracije postali vladni lakaji, prilizovalci, njihovi uredniki pa notorični oportunisti. Toda vse to je dobro znano. Manj znano pa je to, da lahko tri slovenske kandidate, ki jih je sinoči izbral državni zbor, Parlamentarna skupščina Sveta Evrope tudi zavrne, če ugotovi, da niso primerni oziroma da je bil postopek njihove izvolitve problematičen, sporen ali na kakršen koli način kontaminiran.

Formalno poteka proces v treh stopnjah: najprej se sestane t.i. predhodni komite v Strasbourgu, temu sledi zaslišanje kandidatov na odboru v Parizu in šele potem, v tretji fazi odločanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, do česar naj bi prišlo predvidoma aprila 2016. Ključna je druga faza, torej odbor, ki med drugim tudi zasliši kandidate in podrobno preveri širše razmere v državi članici, s posebnim poudarkom na morebitnih političnih manipulacijah, pritiskih ali drugih oblikah vplivanja na proces kandidiranja in volitev predlaganih kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.

Brez dvoma bo v tej fazi bolj kot šibke strokovne reference Nine Betetto, predvsem pa pomanjkanje njenega ugleda in avtoritete kot podpredsednice vrhovnega sodišča, ki že dolgo ne uživa več zaupanja državljanov (dejansko je med tremi izvoljenimi kandidati daleč najšibkejši člen), pomemben politični kontekst celotne zgodbe. Zanjo pa seveda že od daleč vidimo, da je bila pripravljena tako, da je po ideološko-politični liniji favorizirala vrhovno sodnico, ki je nenazadnje tudi generacijsko pripadnica prejšnje elite. Da bo Nina Betetto na koncu “prva” na seznamu, ni dvomil nihče, ki ima vsaj malo vpogleda v zakulisno dogajanje.

Več lahko preberete na portalplus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.