D. Steinbuch, Portal plus: Orientalizem, Balkanci in mi

21

Kaj je tako privlačnega na Balkanu, da smo Srednjeevropejci vedno znova očarani nad njim? So to hrana, pijača, komunikacije med ljudmi? Nas navdušuje počasnost, s katero se tam “vrti svet”, smo presenečeni nad nadpovprečno prvinskimi čustvi, ki jih rojeva tamkajšnja družba, obenem pa smo pripravljeni spregledati ves nered, umazanijo, slabo delujoč sistem in vse tisto, kar običajno razumemo pod pejorativnim pridevnikom “balkanski”?

Evropejci, zlasti tisti, ki smo nekoliko bolj “alpskega” tipa, imamo to šibko točko, da nas južnaška ležernost vedno znova odpelje in očara s svojim nespornim šarmom, a le kadar je v korelaciji z užitkom, počitnicami oziroma potovanjem. Živeli in delali pa v takšnem okolju bržkone ne bi nikoli, saj enostavno ne ustreza našim pričakovanjem in civilizacijskim standardom.

Grčija je čudovita turistična destinacija, njene severne sosede — republike nekdanje Jugoslavije, od turistično še vedno eksotične Makedonije do vedno bolj preračunljive Hrvaške — ponujajo kopico kulinaričnih, etnoloških in netipičnih dopustniških izzivov — in s takšnimi očmi tudi gledamo nanje. Tisti drugi, protestantski obraz, ki ga je poosebljal pravičniški nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, kaže na dejansko sliko in predvsem razgalja sistem, ki je skrit za souvlakijem, čevapčiči ali baklavo. Orientalizem, z eno besedo.

Orientalizem je čudovit, dokler ne posega v denarnice evropskih davkoplačevalcev. Vsi bi radi uživali na sredozemskih plažah in kulinariki lokalnih narodov, dokler ne gre za vprašanje, kdo bo financiral njihov “bail-out”. Lepo se je sončiti na južnih plažah, piti in jesti v restavracijah, kjer nikoli ne prinesejo računa, spati v hotelu, kjer sprejemajo le gotovino in se na koncu prepričljivo opravičijo, da računa ne morejo natisniti, ker da se je pokvaril tiskalnik.

Vse to lahko toleriramo, dokler se ne pojavi vprašanje enakosti in odgovornosti. Ne, nismo vsi enaki, sploh v tako umetni in politični tvorbi, kakršna je Evropska unija; smo morda vsake toliko kvečjemu enakopravni, pa še to je zadnje čase hudo drzna teza. Skandinavec, Slovenec ali Mediteranec ne bodo nikoli enaki, o njihovi enakopravnosti pa bo verjetno pogosto odločalo sodišče, kajti med njimi obstaja visoka verjetnost konflikta glede osnovnih vrednostnih temeljev.

Slovenski kompleks “balkanstva” je otrok skoraj sedemdesetletne vključitve v dve državi, katerih vrednostni temelji so bili precej drugačni od naših. Nenazadnje se je to poznalo tudi pri različnih pravnih sistemih, podedovanih ob vstopu v južnoslovanski državi, zlasti socialistično Jugoslavijo, iz katere smo Slovenci izstopili v zadnjem trenutku. Orientalizem nas bi počasi, a zanesljivo ugonobil in spremenil do te mere, da ne bi več mogli govoriti o Slovencih kot srednjeevropski naciji.

Sedemdeset let orientalizma je vseeno naredilo toliko škode, da bomo potrebovali še sedemdeset let, da se ga bomo otresli. Delovne navade, izigravanje predpisov, goljufanje države, podkupovanje in predvsem fenomen “nadmudrivanja” — beseda, ki je naš SSKJ nikakor ne more posloveniti —, za katerega lahko mirno napišemo, da predstavlja središče balkanske mentalitete, stoletja podvržene orientalizmu, so ostale v naši kolektivni zavesti kot nekaj sprejemljivega ali celo zaželenega(!).

Več lahko preberete na Portal plus.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


21 KOMENTARJI

  1. Nadmudrivanje sploh ni balkanska mentaliteta. Prej velja za balkansko oznako slovenske mentalitete?!
    Slovenci se moramo nehat uvrščat v srednje-evropske narode. Vsaj pred 70 leti smo izstopili. Niti k orientalskim se ne moremo prištevat, ker je teh zadnjih 70 let boljševističnega suženjstva naredilo svoje. Naše “pobožno spolnjevanje predpisov” je že zdavnaj doseglo moralizatorski nivo hudobnih sužnjev in nima veliko veze z dejansko kulturo uveljavljanja predpisov.
    Le kaj bomo mi govorili o goljufanju države v deželi, kjer ravnokar uvajamo davčne blagajne. In avtor bi se iz Slovenije zmrdoval, da mu nekje ne izdajo računa?
    Skandinavec ali mediteranec, to morda še lahko primerjate. Slovenca pa lahko mirno izpustite. Ga ni v Evropi. Mu ni podobnega.

  2. Vlada je prejela poučno evropsko lekcijo.

    Ker je zavrnila hrvaško – evropsko navezo in se ogrela za srbsko – rusko navezo, je padel arbitražni sporazum in prodaja Telekoma.

    Tipično balkansko in neodgovorno ravnanje vlade, ki se očitno še ni otresla balkanizma, nas bo še drago stalo.

  3. Čeprav je Slovenija v zvezi evropskih držav, vlada vodi politiko v nasprotju s cilji evropske zveze, kar so hkrati slovenski državotvorni cilji, izraženi na referendumih in nam povzroča nepopravljivo škodo!

  4. Vlada raje posluša in uboga ter sodeluje z agresorjem kot pa sodeluje s tistim, ki se je moral osvoboditi istega agresorja kot Slovenija.

  5. Če bi bila vlada evropsko in demokratično usmerjena, si je ne bi zgodila blamaža z arbitražnim postopkom.

    Ker pa je paktirala s tistimi, ki ne marajo evropske demokracije, ampak se še vedno oklepajo totalitarnih privilegijev in se zato družijo s pristaši takšne miselnosti, se je zgodil vladni polom na škodo Slovenije in Slovencev.

  6. Koliko bomo še morali Slovenci pretrpeti, da bomo dočakali evropsko demokracijo in civilizacijske vrednote?!

  7. Sanje o Srednji Evropi so naši predniki začeli zavračati z ilirizmom pred 150 leti, ko so se nekateri naši in telektualci (Stanko Vraz, Josip Jurčič) prostovoljno pohrvatili oz. začeli sprejemati teorijo o alpskih Hrvatih, ki jo Hrvaška še sedaj resno premleva in z njo v skladu tudi resno proti Sloveniji nastopa. Nato so se ob razpadu Avstroogrskega imperija leta 1918 naši predniki zavestno odločili za Jugoslavijo in s tem za balkanizacijo, namesto da bi ostali v Avstriji, kar so na primer raje storili Korošci. Naslednje korake iz (Srednje) Evrope so storili med in po ww2, ko so se poleg jugoslavizacije in balkanizacije odločili še za avtohtono komunistično revolucijo in sovjetizacijo. Zdaj smo z vsemi karakternimi značilnostmi trdi Balkanci in ne Srednjeevropejci in lahko le molimo k zaščitnici Mariji, če nas bo s pomočjo EU in Nata ter s priprošnjami naših mučenikov čez nekaj desetletij izvlekla iz balkanskega kotla nazaj v Srenjo Evropo.

    • Sarkazem, ne vem kako lahko ugovarjaš celemu stoletju naše zgodovine. Morda imaš prav, toda po sto letih se zdi precej neumestno jadikovat. Proti alpskim hrvatom se ni težko borit. Treba bo končno sprejeti kdo smo in graditi iz lastne identite in tradicije. Celo če je balkanska. Če kot slovani ne moremo imeti skupne države, ok, imejmo svojo. Ne moremo se pa šlepati na Avstroogrsko. Tako kot si Slovenci tajimo identiteto se sami uničujemo. Uničujemo lastno kulturo in tradicijo. Komunizem je načrtno hotel spodsekati korenine, da bi ustvaril zmedenega in dezorientiranega človeka, s katerim se lahko manipulira. Kot genderizem pa so moderne teorije o Venetih, Noriškem kraljestvu, ali celo kot svitase pravi, da so avstrijci slovenci, samo zato da bi mi bili lahko germani.
      Če hočemo ali ne, tu smo, na skrajnem koncu balkana.
      Kaj bomo sedaj?
      S tem ko gojimo našo superiornost izgubljamo temeljno identiteto.

  8. Točno, Sarkazem.

    In danes vlada in njeni somišljeniki trdijo, da kažejo suverenost v razmerju do Evrope s tem, ko se povezujejo s tistimi, ki nasprotujejo evropskim demokratičnim vrednotam in prisegajo na svoje totalitarne metode in privilegije.

    Takšno svojo negativno in nesprejemljivo suverenost do Evrope in civilizacijskih vrednot, kaže tudi s tem, ko noče podpreti Evropske deklaracije o totalitarizmih. In to kljub temu, da so njeni volivci izrecno zahtevali vrednotno držo vlade.

    S takšnim obnašanjem vlada grobo krši slovensko ustavo in evropske akte o demokratičnih vrednotah povezanih držav Evrope.

  9. Zakaj opozicija zanemarja te grobe kršitve pozicij, ki so preprečujejo pozitiven razvoj slovenske skupnosti in posameznika v njej?!

    In so dokazljive, saj so v nasprotju s slovensko ustavo in evropskimi skupnimi pravnimi akti.

    Povsem zdravorazumsko in logično je, da nam takšna negativna suverenost v politiki škodi.

    Pa ne le v politiki, ampak tudi v gospodarstvu, upravi in pravosodju, kjer nas pozicija uči, da je 1 plus 1 tri, ne pa dve.

  10. Kdo opravi svojo človekoljubno dolžnost do svojega ljudstva?

    Tisti, ki ga usmerja v civilizacijsko vrednotno življenje in razvoj, kar je bila naša 1000 letna usmeritev ali tisti, kateremu so vrednota deveta skrb, ampak gleda na svoje negativne, nedemokratične privilegije, ki so pogubni za slovensko skupnost!?

  11. Ne glede na to, je skrajno neumno in neetično od vlade, da je zaradi želje Srbije preklicala udeležbo na mirovni paradi v Zagrebu in v trenutku, ko je s Hrvati v postopku arbitražnega sporazumevanja.

    Menim, da Hrvati ne bi odstopili od arbitražnega sporazuma, če bi se mi udeležili mirovne parade, ne pa da smo Pustili Hrvate na cedilu in prestopili na stran Srbije, ki je bila naš skupen agresor pri čemer mislim na Hrvaško.

    S tem je Slovenija pokazala, da nima prijateljskega namena v arbitražnem postopku, saj je splošno znano, da se arbitražni postopek uresničijo države, ki prisegajo na dobrososedsko prijateljstvo.

    To je bila prva zaušnica Hrvatom. druga pa, ko se Cerar ni odzval na povabilo Hrvaške. Povsem logično je, da moraš imeti s sosedom, s katerim rešuješ probleme na sporazumen način dobre odnose, kar pa ne pomeni, da mu popuščaš.

    Ni pa bil noben problem za vlado, sprejeti Medvedjeva, pa čeprav ve, da takšno dejanje nasprotuje evropskim demokratičnim vrednotam in slovenski demokratični suverenosti.

  12. Slika je torej drugačna kot jo prikazuje naša uradna politika, ki je afero in posledice zakuhala.

  13. Postavimo se v Hrvaško kožo in poglejmo:

    – Srbija pozove Slovenijo, da se ne udeleži parade v Zagrebu
    _ slovenska vlada zaradi tega prekliče udeležbo Slovenije na mirovni paradi v Zagrebu
    – Srbski medij razkrije prisluškovalno afero

    Glede na takšne okoliščine, je hrvaška prisiljena odstopiti od arbitražnega postopka sporazumevanja, saj je Slovenija postala nekredibilen arbitražni partner.

    Takšen cilj in spor med Slovenijo in Hrvaško je očitno zasledovala Srbija in še kdo.

  14. Medsosedsko dobro prijateljstvo, ki je pogoj uspešnega arbitražnega postopka in uresničitve arbitražne odločitve je prekršila Slovenija z nedopustnimi pritiski na arbitražnega arbitra in preklicem udeležbe na mirovni paradi v Zagrebu, s čimer je dala vedeti Hrvatom, da ji pomeni več prijateljstvo s Srbijo, ki je bila skupen agresor do Hrvaške in Slovenije.

    Za nameček pa je naša vlada zavrnila stike s Hrvaško.

    Res je bil odziv Hrvaške grob, vendar razumljiv, če upoštevamo, da je Slovenija pokazala, da daje skupnemu agresorju prednost celo v času arbitražnega postopka.

  15. Za nameček se je naša vlada tudi hvalila, da so jim zanesljivi viri sporočili, da bo za Slovenijo v arbitražnem postopku ugodna rešitev.

    Nediplomatsko in neumno početje na kubik!

  16. O Zdravko, to si pa zmišljuješ, da sem kdaj napisal, da smo avstrijski Slovenci

    Najverjetneje ti je žal, da nimamo 1000 letne balkanske zgodovine, ampak imamo svojo srednjeevropsko zgodovino na katero smo ponosni. Amen.

  17. Pri nas je premalo iskrenega domoljubja, je pa veliko sovraštva navznoter in navzven.

    Iskreno domoljubje nas lahko razvojno rešuje, ne pa sovraštvo.

    Če bi bilo iskreno domoljubje, se prisluškovalna afera ne bi zgodila.

  18. Sicer pa je potrebno spoštovati vse narode in z njimi sodelovati z zdravorazumsko diplomacijo, na način in v trenutku, ki ne bo na škodo slovenskega pozitivnega razvoja in demokratičnih ter civilizacijskih vrednot.

Comments are closed.