D. Steinbuch, Finance: Gospod predsednik, polomili ste ga!

Predsednik Borut Pahor je hote ali nehote sprožil tok dogodkov, ki bo na koncu pripeljal do tistega, kar lani ob razkritju premoženjskega stanja Zorana Jankovića in Janeza Janše ni uspelo politiki. Z eno samo mojstrsko potezo je likvidiral Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Vrhunska šahovska poteza, takorekoč šahmat. Če je kdo v Sloveniji »master of disaster«, potem je to vsekakor gospod Pahor. V trgovini s porcelanom bi razbil zgolj eno, vendar najdragocenejšo vazo.

Za vso njegovo gorečnostjo in prizadevnostjo, ki jo je kazal med predsedniško kampanjo in jo še naprej ohranja, za vsem njegovim leporečjem – tudi v imenitni kavbojski angleščini – se vedno znova pokaže obris enega in istega fenomena. Praznine. Kot njegov podpornik na predsedniških volitvah sem lahko neprizanesljiv in kritičen: Gospod predsednik, zabili ste žebelj v krsto inštitucije, ki je pred dobrim letom povzročila razpad tedanje vladne koalicije in posledično zamenjavo oblasti, institucionalizirani državni udar, če hočete. Strankarski verniki vam morda ploskajo, saj ste pokopali avtoriteto komisije, zaradi katere sta dva politična bogova padla na zemljo in si verjetno nikoli ne bosta več opomogla.

Gospod predsednik, jaz vam ploskal ne bom. Zaradi vseh nas, ki nismo politično omejeni, ne verjamemo v Murgle ali janšizem, ki nismo fanatiki levice ali desni radikalci in ki ne verjamemo v pravljice o poštenih politikih, proti katerim poteka svetovna zarota mračnih sil, zaradi vseh nas, ki nam ni vseeno, bi morali razmisliti o opravičilu, gospod predsednik. Polomili ste ga.

Človek, ki je sposoben priznati svojo napako, lahko sčasoma postane dober voditelj. Morda celo državnik.

I.

Zaradi razkrite strankarske in politične zgodovine novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije – mimogrede: to, da je bil v prejšnjem režimu lokalni partijski funkcionar, danes ni ključno, čeprav veliko pove – je javnost razjarjena. Od vseh strank je gospod Boris Štefanec izbral prav tisto, katere predsednika je njegov predhodnik Goran Klemenčič najbolj preganjal. Povezave gredo lahko v stilu teorije zarote sicer še dlje; prek sorodstvene linije in domnevnega intimnega razmerja namreč vodijo do človeka, s katerim se je komisija v preteklosti zelo intenzivno ukvarjala in ki bi utegnil imeti konkreten interes, da vpliva na novega predsednika KPK.

Morda so se zaradi tega že pojavili namigi, da si je Zoran Janković z imenovanjem dovčerajšnjega člana Pozitivne Slovenije poskušal »kupiti mir« ali celo zagotoviti nekakšno imuniteto. Takšne interpretacije so nepoštene do novega predsednika KPK, proti kateremu se je zdaj zarotila takorekoč cela država. Zahteve po njegovem odstopu, ki jih kategorično zavrača, bodo stvari pripeljale do tega, da bo Štefanec, z njim pa tudi KPK, postal žrtev svojega imenovanja.

Toda prav to imenovanje je sporno. Predsednik Pahor lahko zatrjuje, da bi bil ravnal drugače in da kandidata ne bi predlagal, če bi bil vedel, da je ta član neke stranke. Podatek bi sicer lahko dobil od izbirne komisije, ki je za članstvo v stranki (iz)vedela, a ga je predsedniku zamolčala. Zakaj, vedo le člani izbirne komisije, med katerimi je tudi Štefanecova zdaj že bivša strankarska kolegica. Naključje ali ne, dejstvo je, da je prav izbirna komisija s svojim molkom »namočila« predsednika republike, ki se je zdaj zaradi svoje objektivne odgovornosti znašel pod močnim medijskem ognjem, kar vsekakor najbolj ustreza škodoželjnim strankarskim šefom. Zakaj bi moral biti Pahor vedno nedotakljiv in priljubljen, razmišljajo. Kdo pa misli, da je! Za koga se pa ima?! Zlasti na levici, kjer ga zaradi zmage na volitvah in grenkega poraza Danila Türka celo odkrito prezirajo, se naslajajo ob grozečih težavah, ki čakajo Pahorja zaradi nesrečnega imenovanja.

II.

Predsednikova odločitev, da lokalnega odvetnika iz Murske Sobote imenuje za novega šefa protikorupcijske komisije, je najlepše darilo strankam, ki jim je bila komisija vedno trn v peti. Janša in Janković, žrtvi nekdanje Klemenčičeve komisije, se lahko samo namuzneta ob misli, kako bi bilo, če bi se z njima ukvarjal novoimenovani predsednik KPK. Kajti Boris Štefanec, človek blagega, skorajda melanholičnega obraza in panonsko zasanjanih modrih oči, je popolno nasprotje popadljivega buldoga po imenu Goran Klemenčič.

Za javnost, ki jo je prejšnja, vehementna in vsaj na prvi pogled politično nepristranska protikorupcijska komisija, ki tolče po skorumpiranih levičarjih in desničarjih, navduševala, je Štefanec zgolj statist. Mediji so razočarani, javno mnenje se vrača v okvirje svoje resignacije. Klemenčič & Comp. je preteklost. Če je protikorupcijska komisija nekoč dajala nekaj upanja, da se skupina pogumnih, avtonomnih in moralno neoporečnih ljudi lahko spopade s sistemsko korupcijo v Sloveniji, so z imenovanjem novega predsednika umrle še zadnje iluzije.

Več lahko preberete v Financah.