D. Steinbuch, Finance: Gnijoča Slovenija

4
143

Kaj je bolj nagnusno: dvajset ton crknjenih rib v Perniškem jezeru ali politično kadrovanje v Luki Koper?

Vzhodno od raja leži dežela, ki se je nekoč imela za popek Evrope. Njen simbol je bil labod s ponosno dvignjenim vratom, za njegovim čistim in snežno-belim telesom se je izrisovala idilična podoba otoka s starodavno cerkvijo. V ozadju je na pečini kraljeval grad. V daljavi so se sončili s snegom prekriti vrhovi gora.

V tej čudoviti, skorajda pravljični deželi, katere prebivalci so si domišljali, da je njihova patria nedolžna kot beli labod, se je idila začela sprevračati v svoje nasprotje. Kristalno čisto jezero je postajalo motno, ribiči so se spremenili v velike ribe, ki so brutalno uveljavljale princip, po katerem večje ribe žrejo manjše. Nekega dne se bo prehrambena veriga pretrgala in takrat bo morda tudi navadnim državljanom postalo jasno, da je voda v loncu, v katerem so jih kot žabe kuhali dvajset let, postala vrela. Toda vprašanje je, če njihova usoda takrat ne bo že zapečatena. Se bodo pravočasno uprli?

I.

Hudič je odnesel šalo. Dežela že dolgo ni več zgodba o uspehu, ki jo simbolno upodablja čudoviti labod na Blejskem jezeru. Odkar je osrednja novica meseca pogin nekaj ton rib v lokalnem štajerskem jezercu, se je naš javni diskurz dokončno afirmiral v simbolnem jeziku; težko bi kje našli toliko simbolike – tragične, neizprosne, a resnične – kot v Perniškem jezeru.

To jezero leži na Štajerskem, njegovo ime pa je v svet ponesla naravna katastrofa, ki ga je doletela v dolgem in vročem poletju. Mediji poročajo o poginu dvajset ali celo več ton rib. Vzrok za to je premajhen dotok vode, prenizka količina kisika v njej ter upad gladine tega jezera, ki se je v zadnjih tednih začelo spreminjati v mlako. Če sintagmi „premajhen dotok vode” ter „preveliko izparevanje” iz simbolnega jezika prevedemo v slovenščino, dobimo besedni zvezi „premalo tujega kapitala” in „kraja davkoplačevalskega denarja”. Žalostni fenomen Perniškega jezera odseva slovensko usodo, ki jo lahko primerjamo s tragedijo rib, ki so zaradi pomanjkanja kisika že umrle bodisi z zadnjimi močmi hlastajo za zrakom. Le redkim se je uspelo prebiti iz usmrajene in pregrete mlake v čistejšo, kisika polnejšo vodo.

Prihodnost rib, ki še niso šle rakom žvižgat, je zapečatena: če ne pride do temeljitega deževja in ohladitve, se bodo vse po vrsti zadušile. Bolj plastične primerjave žalostne usode majhnega jezera, ki je postalo kalna in sparjena lokalna mlaka, s prihodnostjo države, v kateri prav tako kronično primanjkuje kisika, normalnosti in pozitivne motivacije, skorajda ne bi mogli najti.

Smo mar ribe v Perniškem jezeru, ki resignirano čakajo na svoj neizogibni konec?

II.

Kdor je vsaj površno spremljal medijske odzive na pogin rib v lokalni mlaki, se ni znebil vtisa, da gre za eno od osrednjih zgodb poletja. Ne le zaradi pojava samega – mrtve ribe, ki z napihnjenimi trebuhi plavajo na vodi, razumljivo vzbujajo nelagodje -, temveč zlasti zaradi popolnega razpada sistema, ki naj bi se v tovrstnih primerih aktiviral. Čigava pristojnost so mrtve ribe, kdo je zadolžen za njihovo odstranitev in nenazadnje, kdo – če sploh kdo – je odgovoren za pogin? To so vprašanja, ki so dobila nacionalne razsežnosti. Postale so ključni dogodek v mestu Gogi.

S tovrstnimi dilemami in misteriji naj se ukvarjajo tisti, ki ne vidijo gozda pred seboj. Morda ga namenoma ne, morebiti pa so res slepi. Tisti, ki še nismo oslepeli – medklic: vsak dan postaja bolj aktualen roman Saramagov Esej o slepoti – ali ki še nismo sklonili glave, imamo pred očmi nekaj drugega kot mrtve ribe iz lokalnega bajerja. Kdor ni še oslepel in ga še ni razkrojila bakterija oportunizma, vidi pred seboj vladne ribiče, ki ribarijo v kalnem. Trenutno daleč najpomembnejša zgodba v Sloveniji namreč ni usmrajeno jezero, pač pa so to dušeča se nacionalna ekonomija, skorajšnji razpad javnega financiranja, množično izseljevanje iz države ter politično kadrovanje vladne nomenklature, ki se je skozi usta svoje predsednice še pred pol leta pridušala, da je takšnemu kadrovanju in poseganju v gospodarstvu odbila zadnja ura. Morda so jim celo nekateri verjeli. Kajti lagati v obraz dvema milijonoma državljanov je tako skrajno predrzno, da zahteva precej poguma.

Dvajset ton crknjenih rib ali politično kadrovanje v Luki Koper – kaj je bolj nagnusno? Kaj bolj smrdi? Če je medijska konstrukcija realnosti takšna, da daje prednost ribam, potem je treba Sloterdijkovo tezo o časopisih (medijih) reinterpretirati: ne gre za kontaminacijo, se pravi okužbo, pač pa za smrtonosno zastrupitev.

Več: Finance

4 KOMENTARJI

  1. Da ne bomo zgnili.
    Vprašanje za vlado?
    Vprašanje za 1 milijon dolarjev za vsako slovensko vlado? Kako in kdaj nova delovna mesta in povečana dodana vrednost na zaposlenega, kar je rak rana Slovenije? Lesa pa imamo v izobilju, saj smo druga najbolj gozdnata država v EU?
    Kaj porečejo ministri za znanost dr. J. Pikalo, SD , za kmetijstvo in gozdarstvo mag. D. Židan SD, minister za gospodarstvo mag, S. Stepišnik, PS in tudi kočevski poslanci, Janko Veber SD, Jože Tanko SDS in Ljudmila Novak, NSi?
    Lastniki gozda so na nogah, ne vedo prav kam z lesom in predvsem pa ne kako bo z »novimi davki«, lesna industrija je na psu, izginilo je 30.000 delovnih mest. Mladež pa na cesti!
    V sosednji Avstriji pa je povsem drugače, začenši predvsem na ravni države.
    V Sloveniji les ne najde prave uporabe, v Avstriji pa ga znanost »obdeluje«!
    Vsak mesec podobno berem: «Les »čudežni » oz. čudoviti material – kako ga rabiti učinkovito! Original:”Wunderstoff” Holz: Wie man ihn effizienter nutzt «, Die Presse; 20.07.2013«. Dalje: » Avstrijsko Ministrstvo za znanost in Združenje gozdarske, lesne in papirne industrije FHP financira skupne znanstvene doktorske disertacijske projekte podane v novi iniciativi doktorantov treh univerz.« Original: «In einer neuen Doktoratsinitiative finanzieren das Wissenschaftsministerium und die Industrieplattform FHP gemeinsam Dissertationsprojekte.«
    http://diepresse.com/home/science/1432615/Wunderstoff-Holz_Wie-man-ihn-effizienter-nutzt
    Kdaj bomo dočakali odgovor, rezultate, delovna mesta z evropsko dodano vrednostjo na zaposlenega, tudi pri lesu? Les in izobražena mladež čez mejo »beže«, država pa predvsem davke zvišuje, doklej še?
    Franc Mihič univ.dipl.inž. Kosovelova 2a 1310 Ribnica
    http://hubert.blog.siol.net/category/aktualno/

  2. Problem številka ena Slovenije, zavora njenemu razvoju na koncu je, čisti proporcionalni volilni sistem, ko volivci nimamo preferenčnega glasu, da bi mnoge, nekoristne, celo škodljive za državljane politike, volivci na volitvah izločili, kot to počnemo, ko volimo s preferenčnim glasom poslance in EU oblast, to Evropski parlament!
    Doklej še, gospodje vodilni politiki?
    Svoj imidž bo vsaka vlada gradila le z dobrimi strateškimi podjetji, ki ji bodo dajala “davke” in “kruh” zaposlenim, ne glede na lastništvo?
    Od imidža lahko samo “neodgovorni” in že bogati ali že preskrbljeni živijo, ostali pa, zlasti pa brezposelni in ubogi pa od lažnega imidža samo trpijo.
    Lastnik, ki tega ne zna, je naravno, da to lastnino na trgu izgubi, ne pa da za svoj lažni imidž oholo skrbi!
    Čemu pa je namenjena javno plačana naša znanost, univerze, inštituti?
    Menda ja gospodarstvu, da to lahko na njihovem znanju in sodelovanju na koncu ustvarja in ponudi inovativne izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, da imamo državljani “dobrega kruha in dobre službe, dobre pokojnine, dobre javne storitve, mar ne?
    Da znanje in dobre prakse iz tujine, najprej kar od sosede Avstrije, nas bi edino rešilo in kar je dobrega pri nas nadgradilo.
    Naši javni dobro plačani eliti pa to smrdi!
    Vladni problem nismo državljani, temveč javne dobro plačane “strokovne” elite, ki poskrbijo zase, ne pa za državljane!
    Doklej še gospodje?

  3. Dobra vprašanja, gospod Mihič.

    Zanimivo je, da je desnica že leta 1994 v Ljubljani pripravila p r o t i k o r u p c i j s k i m i t i n g, s katerim je očitala oblasti, da deluje koruptivno.

    Če bi takrat razčistilo s tem problemom, se danes ne bi ukvarjali z moralno in finančno krizo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite