Moj oče prodaja svojo kovinarsko strojniško delavnico. Priča sem bil štirim delavnicam, ki jih je ustvaril in se na koncu poslovil od njih. Vsaj ena je bila res velika, saj je dajala zaposlitev 30 ljudem. Pri svojih triinosemdesetih letih sije oče nabral 70 let izkušenj v strojništvu. Praktično ni stvari, ki je na področju strojništva ne bi znal rešiti. Njegovi zaposleni so ga vedno klicali “majster” in to je res bil in še vedno je. V zadnjih dveh letih je popolnoma obnovil stari stružnico, pehalni stroj in hidravlično stiskalnico.
Sam nisem sledil njegovi poti. Po nekih čudnih okoliščinah sem sicer končal strojno tehniško šolo, a me ni potegnilo. Ko pa je oče predajal svoje podjetje, pa verjetno v meni še ni bilo nič podjetniškega duha. Ko sedaj razmišljam o tem, mi je malo žal. Priložnost, da bi se to veliko znanje in izkušnje nadaljevale v družini, je mimo.
Zdi se mi, da otroci in mladi na svoji karierni poti pogosto spregledajo družinsko tradicijo – spregledajo družinski zaklad in gredo na iskanje v oddaljene kraje. Pogosto tam najdejo nekaj drobiža.
Mlade je smiselno vzpodbujati, da raziskujejo, kaj se skriva v njihovi družino in širšem sorodstvo.
Več lahko preberete na blogu Vizor.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
