D. Jančar, Inštitut dr. Jožeta Pučnika: O pogumu in indicih

27
191

Do zadnjega trenutka nisem verjel, da v današnji Sloveniji lahko pošljejo človeka za dve leti v zapor, ker je prejel – obljubo. Kaže, da se bo to očitno zgodilo.

Pravijo, da je bila to pogumna sodba. Res je treba imeti velik pogum, kadar nekoga pošlješ v zapor za dve leti življenja, ker meniš, da je dobil obljubo. Ne denarja in ne zlata, ne hiše ali podjetja, ne visokih časti, ničesar od tega ni dobil, dobil je obljubo. Že to je pogum, še večji pogum je poslati nekoga v zapor za dve leti s trditvijo, da ne vemo, kaj je vsebovala ta obljuba, kdo je to obljubo izrekel ali zapisal, kje je bila obsojenemu ta obljuba obljubljena in kaj je človek, ki je bil zaradi te obljube obsojen na dve leti zapora, v zameno za to obljubo pripravljen ali dolžan storiti, skratka ne vemo niti tega, ali je obljubo sploh dobil. Torej sodba, ki jo vsi poznamo, ni pogumna zato, ker je za dve leti poslala v zapor voditelja opozicije ali človeka, ki ima velike zasluge za uveljavitev demokracije in ustave z določili o pravni državi. Njen neskončni in surovi pogum je v tem, da lahko po tej epohalni odločitvi pošljejo brez dokazov v zapor za dve leti kogarkoli. Vsaj v Sloveniji. Kogarkoli, kadarkoli, kjerkoli in zaradi česarkoli, ne da bi njegovo krivdo konkretno in z neizpodbitnimi dejstvi dokazali.

Obstajajo vsi indici, da gre za politično sodbo. Poleg indicev obstajajo za to tudi neposredni dokazi. Težko je verjeti, da je v demokratični deželi to mogoče.

Pred dnevi sem srečal prijatelja Franza Kafko. Pisatelj si, pa ne razumeš, je rekel očitajoče. Samo tega več ne razumem, kaj je resnično, sem rekel, tvoj Josef K. tudi ni razumel, zakaj so ga obsodili. Ker ni razumel, kaj je nujnost! je vzkliknil Franz Kafka, slabo si me bral. Vzel je svoj roman Proces, polistal po njej in mi pokazal, beri: »Ne smemo imeti vsega za resnično, to moramo imeti samo za nujno.«
»Žalostna misel, je rekel K., »s tem postane laž univerzalno načelo.«

Več lahko preberete na strani Inštituta dr. Jožeta Pučnika.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


27 KOMENTARJI

  1. Kot sam trdim stalno: preden so se spustili v to avanturo s sodbo so vedeli v kaj se spuščajo, bili so res “pogumni”. No to ideologijo je točno ta pogum pogubil že skoraj po vsem svetu. ta njihov “pogum” nima zavor, zato je konec vedno pri vseh enak, samo časovno odvija drugače.

  2. Z današnjim dnem imamo dejansko neko obliko komunizma v funkcionalni obliki. To bo imelo daljnosežne posledice
    za vse. Tisti, ki smo nazorsko proti živim ostankom slovensksega partijskega totalitarizma pa mora biti jasno, da se skrivaštvo in taktiziranje ne izzide.
    Večina si ne upa nič. Iz nič postaneš nič. SE pravi,
    odgovrnost vsakega od nas, da pogumno nasprotujemo, je
    z današnjim dnem še večja.

  3. zakaj je do takšne anomalije sploh prišlo?
    Odgovor je, žal, zelo preprost: zato, ker je desnica brez jajc, medla, ker je potuhnjena, nezrela, boječa, skrivaška. Po drugi strani pa nekateri njeni lideri menijo, da so najlepši in najboljši….
    Samo poglejte, kakšno šlamastiko so ti nekateri naredili že pri referendumu. Pljuvali so v lastno skledo, pravvzaprav v skledo svojih dedov. Bratili so se z levico, ko jih je ta hinavso gladila po hrbtu in ponižali so se tako nizko, da so se dali intervjujat v eni najbolj umazanih revij, v Mladini.
    Zakaj gre janša v zapor? Zato, ker se jim ne pusti, zato, ker ga nemorejo streti in podkupiti. Speljati na limanice.
    Zato, dragi moji, vsi tisti, ki ste že pljuvali, pa ki nimate jajc, si preberite Jančarja, preberite pa si tudi zapis Jožeta Možine.
    In ko se boste pogledali v ogledalo, upam, da vas bo pošteno sram.
    kajti tudi vi ste med tistimi, ki ste vrgli v slovensko pomlad kamen.

  4. Kje so sedajle tisti iz krščanskih vrst, ki imajo vsaj 10 x na dan na jeziku Boga&pravico, poštenost, itd.?
    Tiho ste, umaknili ste se v ozadje…
    Se bojite zameriti tistim, na oblasti?
    Sram naj vas bo

  5. Hvala, gospod Drago Jančar, za vaše dragocene misli. Niti ena preveč, niti ena premalo.

    Bojo takoj prodrle do src Slovencev? Do redkih takoj. A ostale bodo. Dostopne vsem.

    Prej ali slej bojo delovale. Iz žalosti navideznega brezupa današnjega dne bo vstala nova Slovenija.

  6. Sprašujem se samo, kaj neki se pri nas zgodi s tistimi, ki so po svoji notranji želji po pravičnosti v poklicani v pravne poklice. Kdaj in zakaj notranje umrejo?

    • Pri nas so za sodnike izbrani le pravoverni pravniki. Nimam točnega podatka vendar sem prepričan, da na višjih in vrhovnih sodiščih NI sodnika, ki bi se izrekal javno za katolika in bil nedeljnik. V državi, kjer se vsaj polovica državljanov izreka za katoličane, je to dober pokazatelj stanja v pravosodju. O tem, koliko sodnikov ali vsaj staršev od sedanjih tožilcev in sodnikov je na UDBA.net oz kako malo jih ni, pa bi bilo tudi zanimivo narediti kakšno raziskavo, če je sploh še potrebno. V medijih je podobno, v oficirskem kadru vojske, policije in še marsikje prav tako.
      Tisti z notranjo pravičnostjo ne pridejo do vzvodov odločanja.

  7. Odličen intervju z liberalnim ekonomistom dr. Janezom Šušteršičem, ki brez dlake na jeziku in zelo iskreno in kritično tudi do sebe in ostalih DLjevcev opiše zakulisne politične boje in dogovore v zadnjih 3 letih za nov spletni medij PortalPLUS, ki ga prav tako vodi mlad klasični liberalec Boris Meglič, ki je hkrati tudi odličen raziskovalni novinar. Portalplus postaja najbolj stokoven in raziskovalno novinarski medij v mlakuži skorumpiranih rumenih medijev socialistične birokratske mentalitete, ki konzervativno branijo RDEČO MAFIJO in RDEČO BIROKRACIJO v podjetjih, javni upravi, medijih, sodstvu, šolstvu in zdravstvu:
    http://www.portalplus.si/167/sustersic/

    • In kje je kakršnakoli zveza tegale s člankom Draga Jančarja?

      Za nekoga, ki sicer piše inteligentno, čeprav se z njim pogosto ne strinjam, ker nisem liberalec, je pa to na ta dan, ob tej temi in ob tem avtorju zelo deplasiran zapis. 🙁

      • Ne, ne strinjaš se z menoj samo za to, “ker nisi liberalec”, ampak zato, ker si še vedno večinoma socialist, janšev socialist.

        Edina povezava je nenormalna Slovenija in dva izvrstna članka: eden Jančerjev, drugi je intervju s Šušteršičem, ki je gotovo najboljši intervju v obdobju zadnjih 5 let , zagotovo pa najboljši intervju s slovenskimi politiki dosedaj v Sloveniji.

        Jančar tukaj gor ni napisal kaj posebnega, jaz na svojem blogu slovensko sodstvo že nekaj let primerjam s Kafkovim Procesom in Josefom K. Je pa Jančar (slovenski Havel – a v resnici je dosti manjši od Havla – glej spodaj) dosedaj napisal zavidljivo konkretne stvari in dobre stvari, prebojne stvari.

        Kaj pa tole: ti je to kaj bolj všeč:
        Vaclav Havel o situaciji leta 1975 ( kar velja v Sloveniji še vedno 40 let kasneje): “Takole piše Havel:

        »Le redko se zgodi, da družbeni sistem ponudi tako na stežaj odprta vrata ljudem, ki so pripravljeni podpreti karkoli in kdajkoli, če jim le prinese kakšno korist; ljudem brez načel, hrbtenice, ki so v želji po oblasti in osebni obogatitvi, rojenim lakajem, pripravljenim na vsakršno ponižanje, in sposobnim kadarkoli žrtvovati svoje sosede in svojo čast za golo priložnost, da se spečajo s tistimi, ki imajo oblast.

        V tej luči ni presenetljivo, da tako številne javne in vplivne pozicije zasedajo, bolj kot kdajkoli poprej, notorični karieristi, oportunisti, šarlatani, ljudje dvomljivih dosežkov; na kratko: tipični kolaboranti, ljudje, ki imajo poseben dar prepričati se, da njihovo umazano delo na vsakem koraku služi reševanju nečesa ali pa vsaj preprečevanju, da bi jih zamenjali še slabši ljudje. Prav tako ni presenetljivo, da v takih okoliščinah cvete korupcija med javnimi uslužbenci vseh vrst, da so povsem odprto pripravljeni sprejemati podkupnine in se brezsramno obrniti tako, da to koristi njihovim zasebnim interesom, ki jih diktira pohlep …

        Število ljudi, ki iskreno verjamejo tisto, kar pravi uradna propaganda in ki zares podpirajo oblast, je manjše, kot kdajkoli poprej. A število hinavcev vztrajno narašča: do točke, ko je pravzaprav vsak državljan prisiljen postati to – namreč hinavec – tudi sam. Opazimo lahko, da nikogar več ne zanima, ali ljudje zares verjamejo tisto, kar govorijo, ali pa jim gre le za zasebne koristi.«

        vir http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=120368

  8. Sicer odličen pisatelj Jančar se (kot tudi nekateri drugi v teh dneh) sprašuje (morda le naivno, morda pa zavajujoče?) naslednje (citirani odgovori so podani v obeh sodbah):

    1. “ne vemo, kaj je vsebovala ta obljuba”
    – nagrado oz. provizijo Patrie za stranko SDS

    2. “kdo je to obljubo izrekel ali zapisal”
    – komunikacijska veriga Niittynen – Riedl – Wolf – Zagožen – Janša (sprejel obljubo)

    3. “kje je bila obsojenemu ta obljuba obljubljena”
    – to za presojo tega kaznivega dejanja po mnenju sodišča sicer ni bistveno, izkazani pa so kraji sestankov, na katerih se je o tem pogovarjalo (npr. prostori HSE,…).
    Določen je čas od 10. 8. 2005 do 22. 8. 2005, v vseh dokumentih so navedeni kraji, tudi kraji najpomembnejših sestankov, na primer 1. 9. 2005.
    Tudi način je razviden – kako je šlo od Patrie prek Avstrije v Slovenijo, kako je potekalo obljubljanje denarja dobesedno s pisnimi obljubami in kako je bilo to predvideno v Patrii. V dokumentu 270 je točno navedeno, da je podkupnina predvidena za Janšo in stranko SDS.

    4. “kaj je človek, ki je bil zaradi te obljube obsojen na dve leti zapora, v zameno za to obljubo pripravljen ali dolžan storiti”
    – da bi izkoristil svoj vpliv kot predsednik vlade in SDS, bivši minister za obrambo in vplivna osebnost, da se opravi uradno dejanje, in sicer da Rotis (kot zastopnik Patrie) dobi povabilo k oddaji ponudbe, in da bi z Zagožnom vplivala pri osebah na MORS, da bi bil izbran Rotis (Patria);

    5. “skratka ne vemo niti tega, ali je obljubo sploh dobil”
    – da sta bila (Zagožen in Janša) seznanjena z obljubo nagrade, po mnenju sodišča razkriva več elektronskih sporočil.

    Viri:
    http://siol.sdn.si/sn/doc/2013/9/jansa.pdf
    http://siol.sdn.si/sn/doc/2014/4/patria.pdf
    http://www.rtvslo.si/slovenija/ferlinc-o-sodbi-obljuba-jansi-je-povezana-s-konkretnim-tokom-denarja/335782

    Torej ne drži trditev, da se ne ve, za katero konkretno dejanje je Janša obsojen.
    Ali trditve v sodbi, ki naj bi dokazovale to dejanje (ki je v sodbi vendarle konkretizirano in ne le abstraktno!), tudi držijo, pa je že drugo vprašanje.
    A da se lahko spustimo v njihovo oceno (v to se sam ne spuščam), je predpogoj branje sodbe…

      • Pravzaprav to ni moje mnenje. Odgovori na Jančarjeva vprašanja so citirani iz navedenih virov (sodb in intervjuja s tožilcem) in kažejo na dejstvo, da je jasno, česa je bil Janša obtožen in kasneje obsojen, oziroma vsaj, da so odgovori na vprašanja, ki si jih zastavlja Jančar, vsebovani v sodbah (res pa ju je treba najprej prebrati …).

        Ali pa za takšne odgovore iz sodb obstajajo ustrezni dokazi (ali dovolj zaprt krog indicev), pa se, kot sem že v zgornjem komentarju povedal, sploh ne spuščam. Predvsem zato, ker za dokazno oceno za razliko od pristojnih sodišč (I. in II. stopnje) nimam ne potrebnih izkušenj ne strokovnega kazenskopravnega znanja – in se tega, za razliko od raznih spletnih ljubiteljskih vsesplošnih poznavalcev nogometa, ustavnega in kazenskega prava, tudi zavedam.

          • Domnevam, da merite na dejstvo, da gre za “indično” sodbo (pri kateri ni neposrednih dokazov, so pa povezani indici). Takšna sodba ni novost in je dopustna, ČE je krog indicev tako zaprt in logično povezan, da brez razumnega dvoma ne pušča drugih razlag kot to, da je obtoženi kriv očitanega kaznivega dejanja.

            Sodišče, ki je pristojno za dokazno oceno, je v konkretnem primeru presodilo, da je krog indicev dovolj zaprt in da verjame, da je obtoženi kriv.

            Problem torej ni v institutu “indične sodbe”, za katero je tudi ustavno sodišče že povedalo, da ni problematičen.
            Lahko pa je problem v konkretni dokazni oceni – v katero pa se ne spuščam (bolj kot zaradi manjka kazenskopravnega znanja, ki je potrebno za presojo npr. izločitve dokazov, zaradi nevpogleda v celoten spis zadeve in torej nepoznavanja vseh potrebnih dejstev).

    • #1 je čista izmišljotina, ki si jo je izmislil tožilec Ferlinc, sodba pa je temu slepo sledila.
      #2 se nanaša na #1, torej na laž.
      #3 Ananas: “… V dokumentu 270 je točno navedeno, da je podkupnina predvidena za Janšo in stranko SDS.”
      =====
      To je čista laž. V dokumentu 270 ni nikjer točno navedena podkupnina za JJ in SDS. To si je izmislil Ferlinc, to izmišljotino ponavljate za njim.
      Drugo, ne gre za določen čas pač pa za interval časa, kot bi npr. rekel: “za časa življenja”. Tretje, nikjer ni dokazano navedeno kaj naj bi se na sestankih pogovarjali.
      #4 JJ ni sodeloval pri razpisi komisiji in tako tudi ni vplival na njo. Nobena izmed prič ga ni bremenila (da naj bi pritiskal na njo), Erjavec je celo navedel, da se JJ ni zanimal za razpis.
      #5 Tudi, če bi bil JJ seznanjen z neko obljubo nagrade to ne igra veze. Moral bi izkazati strinjanje s prejetjem nagrade (kot npr. Thaler), moralo bi se navesti (dokazati) kdo konkretno mu je obljubil in kaj (koliko) mu je obljubil. Nič od tega ni dokazano (s pričami npr.)

      Edino kar ste pravilno ugotovili je, da je za razumevanje “predpogoj branje sodbe” in razumevanje prebranega.

      • seznanjen z neko obljubo nagrade…
        ========
        Haha, ta je odlična. Seznanjen je bil z obljubo nagrade in ni stroril nič. Ergo kriv je!
        Barvo Ananas! Samo skisal si se.

        • G. Zdravko, če menite, da je vprašanje, »ali je (Janša) obljubo sploh dobil« znak skisanja, se morate o tem zmeniti z Jančarjem, ki je to vprašanje postavil.

          Sam se strinjam z vami, da je to vprašanje nerelevantno, saj ne pove ničesar o krivdi, ker mora obdolženec, kot ste že sami navedli, obljubo tudi sprejeti. Seznanitev z obljubo pa je le nujni predpogoj, da se obljubo sprejme.
          V konkretnem primeru je v sodbi napisano kot sem citiral zgoraj, da je bil (in kako je bil) Janša z obljubo seznanjen IN jo je tudi sprejel.

          Sam sem s citiranjem sodbe le pokazal, da odgovori na Jančarjeva (po vašem mnenju očitno tudi skisana) vprašanja obstajajo že v sodbah (ali so ti odgovori resnični, torej, ali držijo, pa se ne spuščam).

          P.S. Zgornji komentar (22:44) sem napačno postavil pod komentar g. Zdravka in ne pod komentar g. Rikija, kateremu je bil mišljen, za kar se opravičujem.

      • Odlično, g. Riki, le da v vašem komentarju ne polemizirate z mano, ampak s sodiščem.

        Navajate namreč razloge, zakaj trditve sodišča (sam sem le citiral sodbi) ne držijo. V trditve sodišča pa se sam (za razliko od vas) sploh ne spuščam, ampak kažem izključno(!) na dejstvo, da na vprašanja Jančarja obstajajo odgovori v sodbah.

        Sam bi v dvomu (kar pomeni tudi npr. le 1,5% dvoma;) obtoženca oprostil (sodišče je sicer glede na dokaze oz. indice v tem primeru očitno ocenilo, da nima dvomov).

        Vendar če zavzamemo enako stroge kriterije, se jih je treba držati v vseh primerih, torej tudi pri ostalih tistih kaznivih dejanjih, kjer je dokazovanje izredno težko, kar pomeni, da bo le stežka kdaj obsoditi npr. naročnike nekaterih težkih kaznivih dejanj (npr. mafijske šefe, ki sicer ne puščajo dokumentiranih sledi, ampak je njihova vloga vseeno logično razvidna iz dejanj) .

        Za konkretni primer Janše pa sam nimam mnenja o dokazni oceni (torej, ali je krog indicev dovolj zaprt, da se oceni, da je kriv, ali ne; razloge sem opisal g. AlFe-ju).

        • Da se ne bomo mučili z do danes brezplodnim iskanjem, prosimo Ananasa:

          Ananas, navedi vsaj enega uglednega poznavalca prava, zakonov in pravnih postopkov, ki je pred javnostjo utemeljil, da je sodni proces Patria od temelja do končne sodbe potekal pravno brezhibno, v skladu z vsemi pravili in pravnimi načeli.

          Navedi pravnega strokovnjaka, ki je ovrgel očitke vseh ustavnih in drugih pravnikov, ki so se do danes izrekli o procesnih napakah, o pomanjkanju dokazov in posledično kršenem pravnem načelu »in dubio pro reo«, o kršenju pravice do poštenega sojenja in s tem človekovih pravic v tem procesu.

          Imenuj pravnega strokovnjaka, ki je dokazal, da so očitki vseh teh pravnikov, ki jih ni malo, neutemeljeni, da torej obsojenim v procesu ni bila kršena niti ena pravica, da so imeli možnost braniti se, ker je bil, kakor trdiš, dokazan čas, kraj in način prejema obljube o podkupnini.

          Pravnega strokovnjaka, ki bi si upal dotično sodbo javno potrditi kot brezhibno, torej kot pravično, v javnosti namreč še nismo nikjer zasledili, ne doma ne v tujini!

        • Spet en, ki nima mnenja, pa toliko piše. Tudi indična sodba je dokazljiva, z logiko stvari pač, namesto z materialnimi dokazi. Tu pa je očitno, da je logika v precejšnjem delu izmišljena in je zato žalitev inteligence. Česa takega noben sodnik ne bi smel podpisati. Zato je tam sploh v službi, da to prepreči, sicer lahko kar tožilec napiše sodbo.
          Vendar je nekaj drugega: Janša ni lizal tal pred sodnico. In to je pri nas nezaslišano. Zato je bil obsojen, ker ni izkazoval dovolj spoštovanja. Nekaj takega kot na kitajskem, ker moraš najprej priznati krivdo, da se ti sojenje sploh začne…

        • Ananas: “Odlično, g. Riki, le da v vašem komentarju ne polemizirate z mano, ampak s sodiščem …(sam sem le citiral sodbi) …V trditve sodišča pa se sam (za razliko od vas) sploh ne spuščam, … Za konkretni primer Janše pa sam nimam mnenja …”
          =============

          Aha, Ananas = rastlina brez svojega mnenja.

  9. Slovenija je edina država v EU, ki ima politične zapornike. Že prej Kangler, od včeraj še Janša.

  10. prav zanimivo je, da tisti – četudi zgledni(?) krščanski ljudje- ki želijo dokazati, da ima njihovo sovraštvo prave temelje- citirajo tudi Mladino, Delo ali Dnevnik….

  11. Če bi bilo res, kar navaja Ananas, bi se izrek sodbe glasil drugače. za vsakega pravnika in pravno državo je najpomembnejši pogoj, da izrek vsebuje natančno opredeljeno storitev kaznivega dejanja, ki mora vsebovati vse zakonske znake, sicer kaznivega dejanja ni.

    Splošno znano je, kakšno angažiranje sodišča je bilo, da bi bila sodba vodotesna, vendar so lahko skupaj zlepili le grobo kršitev ustavnosti , zakonitosti in človekovih pravic .

    • Tudi meni se zdi zelo žalostno pametovanje nekaterih tukaj zgoraj. Zakaj govorimo v znanostih o metodah? Ker so se izkazale potrebne, da preverljivo pridemo do pravilnih rezultatov. Zakaj so v pravu potrebni predpisani postopki in temeljna načela? Zato, da ne zgrešimo resnice, kakor se ji lahko najbolj približamo. Še toliko bolj, ker gre za človeka. Vse drugo je stvar poljubnega verjetja, ki nima opravka z objektivnostjo, ampak z našimi predsodki, strastmi, a priori prepričanji, strahovi in neumnostjo, ne pa s krivdo ali nedolžnostjo osumljenega. Zato je ravnanje tistih, ki brezvestno teptajo načela prava primerljivo z otrokom, ki mora izračunati račun, pa se mu zalomi pri 2×2. Pri tem se dere, cepeta in kriči, da je 2×2 enako šest, ker mu tako pač paše.
      Sodba, ki se ne drži teh načel, zato v ničemer ne more biti merodajna. V našem primeru se strinjam z g. Tasićem, da je žalitev za na zdrave možgane. Sicer pa še vedno mislim, da poštenost nima politične in nazorske barve. Kdor jo živi, pozna njene dobre učinke in ve, da mu podarja neprecenljiv kapital, ki se mu reče mirno srce in osebno dostojanstvo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite