Avtor: Žiga Turk. Vir: ČAS-OPIS. Takole me je “citiral” Grega Repovž, ne kdorkoli, ampak odgovorni urednik Mladine, v svojem uvodniku:
Od študentov si želim, da bi v teh časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenili, da jim država kljub hudim časom vendarle še omogoča brezplačno šolanje.
In potem na dolgo in široko razpredal idejo, da država ničesar ne poklanja, ampak da imajo državljani do tega pravico, ali pa da so to skozi davke sami plačali in tako nazaj in tako naprej. Skratka, obračunava s čemerkoli mu je pač za bralce Mladine udobno obračunavati, pa če je to kdo rekel, mislil, napisal, ali pa ne.
Nekaj podobnega citiranemu sem rekel večkrat. Kdaj sem rekel “država”, drugič “davkoplačevalci”, ampak poanta je bila čisto drugje. Zdaj v tej krizi, ko moramo vsak evro parkrat obrniti, ko se za ta evro borijo socialno šibki, bolni, mlade mamice, učenci in dijaki, ki bi malicali … velja to posebej ceniti. Ceni pa se brezplačen študij ne tako, da se ministru pošilja šopke in telegrame zahvale, kot je hotel podtakniti Repovž, ampak, da se zavzeto študira. Svetovati študentom, da naj študirajo, menda ni narobe. Bo osip manjši in kak faliran študent manj. Ta del, ki zadevo postavi v čisto drugačno luč, je Repovž seveda zamolčal. Iz sporočila za javnost z dne 1.10.2012, pet dni pred izidom Mladine:
Obenem je (minister) študentke in študente pozval, da bi v časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenili, da jim država kljub hudim časom vendarle omogoča brezplačno šolanje. Zato naj v prihodnje zavzeto in hitro študirajo.
Tako se to dela. Ni bilo ne prvič ne zadnjič. Izjemoma odgovarjam, zgolj za ilustracijo nekega žanra, ki mu niti ne morem reči, da je novinarski.
