»Čujte!« (Mr 13,37), da ne bomo zamudili Gospodovega prihoda

0

»Čujte!« (Mr 13,37) je vzklik, ki odmeva čez celoten odlomek prve adventne nedelje. Njegovo nadležno ponavljanje ima poseben namen: da bi nam namreč tako zlezlo pod veke, da bi nas s tem prebudilo iz spanja, kar pomeni iz lastne prepričanosti, da je vse v redu, dokler je vse po moje, dokler mi niso kratene pravice in svoboščine. Želi nas zmotiti, to ponavljanje, da bi razumeli, kako nekaj izredno pomembnega je v življenju opazovati, kaj se dogaja, vedno, kaj se dogaja okrog nas, posebno pa v nas, in razmišljati o tem.

Seveda pri tem ne gre za paranojo, za pozornost gre, ki pa jo je težko vzdrževati, če nimamo stvari ali osebe, ki bi nas k temu spodbujala, nas budila. Saj je o tem, kaj se dogaja, treba razmišljati, preden skozi naša vrata stopi kaj, kar bi nas škodljivo spremenilo. Potem ko se tistih na videz nedolžnih nagibov tako zelo navadimo, da se nam zdijo naravni in neškodljivi, je že prepozno. Prav zaradi teh Jezus vabi k pozornosti in čuječnosti.

Kako dobro spati

Kako ta sistem deluje v človeku, je odlično raziskal režiser Jeff Orlowski, avtor dokumentarca The Social Dilemma (Družbena zagata), v katerem je temeljito razgalil ozadje vedno pomembnejših dejavnikov naše družbe: Facebooka, Twitterja in Googla. V njem je pojasnil zasnovo teh programov. Narejeni so tako, da od nas dobijo čim več všečkov in klikov, saj vsak od njih oglaševalcu in lastniku omrežja prinese dobiček. Zato je seveda v njihovem ozadju mehanizem, ki pred uporabnika čim večkrat postavi stvari, ki so mu všeč, da bi vzbudile njegovo pozornost in bi tako večkrat kliknil nanje; ne samo z reklamami, tudi z objavami in mnenji je tako.

Kako zelo je to spremenilo družbo, v kateri živimo! Posledica te filozofije je namreč, da uporabnik vedno znova in vedno večkrat pred oči dobiva samo mnenja, ki so mu všeč in s katerimi se strinja, medtem ko je nasprotujočih vedno manj. Tako počasi dobiva vtis, da je njegovo mnenje edino pravilno, saj se z njim strinja večina ljudi, in da se zato tisti, ki misli drugače, zagotovo moti. Ravno ta pa povsem isto misli o njem – in tako smo, kjer smo: v popolnoma polariziranem svetu, zaspani v lastnem prav, v katerem nihče od nas nima uravnotežene predstave o dogodkih, o idejah, o vrednotah. In razdalja med nami je vedno večja in prepad vedno globlji …

Kako se zbuditi

Čuti oz. biti buden zato v naši sedanjosti pomeni biti dovolj samokritičen oz. dovoliti ostati pri sebi nekomu, ki se z nami ne strinja, ki nam oporeka, ki nas moti v naši sveti prepričanosti. Ob nasprotnem mnenju se namreč lahko vedno prepričamo, ali mar res zasledujemo tisto, v kar verjamemo, in če res verjamemo v lepo, sveto, dobro; vedno lahko preverimo, kdo stoji pred vrati naše hiše: »hišni gospodar« (Mr 13,35) ali kak nepridiprav.

Morda nas bo prav ta nebodigatreba pravočasno zbudil, da ne bomo zamudili Gospodovega prihoda. In veliko bolje je, da nas kaj zbudi prevečkrat kot da nas sploh ne …