Čufer bi dvignil davke? Katere?

0

Avtor: Jože P. Damjan

Finančni minister Uroš Čufer se je seznanil z nekaterimi številkami iz svojega resorja. Dovolj, da je napovedal dvig DDV, pojavljajo pa se špekulacije tudi o dvigu stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Toda pri razmišljanju o smiselnosti dvigovanja različnih davkov je treba najprej pogledati fiskalno izdatnost posameznih davkov ter njihov vpliv na gospodarska gibanja. O tem se je na tem blogu v preteklih mesecih že precej pisalo. Denimo Bine Kordež je (tukaj in tukaj) pokazal, da je izdatnost prihodkov od trošarin vsaj enaka izdatnosti od dviga DDV, ima pa manj negativnih učinkov. Igor Masten pa je pokazal, da bi dvig DDV na dolgi rok imel negativne posledice na rast in zaposlenost. Toda poglejmo še nekaj preprostih dejstev, ki izhajajo iz izvrševanja proračuna v letih 2011 in 2012.

V letu 2012 je v proračun priteklo za 577 mio evrov prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb (DDPO), kar je za 90 mio evrov manj kot v 2011. Z DDV je v letu 2012 država zbrala za 2.905 mio evrov (87 mio manj kot v 2011), s trošarinami pa za 1.560 mio evrov (98 mio več kot v 2011). Iz tega je mogoče na hitro potegniti smernice glede dvigovanja posameznih davkov. Ob predpostavki povsem enakih pogojev kot v 2012 ter predpostavki, da dvig davkov ne bi vplival na drugačno obnašanje davčnih zaveznikov / potrošnikov (kar seveda ni realistično), je mogoče čez palec oceniti:

  • dvig DDV za 2 odst. točki (dvig spodnje in zgornje stopnje) bi lahko prinesel maksimalno za 290 mio evrov dodatnih prihodkov, dvig samo zgornje stopnje iz 20% na 22% pa okrog 250 mio evrov. Toda ker je tudi država plačnica DDV, bi neto učinek dviga DDV prinesel v proračun med 170 in 190 mio evrov (ob zmanjšanju porabe pa vsega okrog 150 mio evrov),
  • dvig trošarin za 10% bi prinesel za maksimalno 156 mio evrov dodatnih prihodkov,
  • vrnitev stopnje DDPO z 18% nazaj na 20% (dvig za 11.1%) bi lahko prinesla za 64 mio evrov.

Vse te ocene so seveda statične, kljub temu pa jasno pokažejo, da v dani situaciji dvig DDPO sicer lahko za nekoliko dvigne fiskalne prilive, vendar pa se ob slabšajoči gospodarski situaciji tudi dobički podjetij zmanjšujejo in bo izplen relativno pičel. Dodatno je treba vedeti, da je dobiček povsem računovodska kategorija in ga podjetja prikažejo toliko, kot ga hočejo. Če je nižja davčna stopnja, ga prikažejo več. Je pa že danes davek od dobička v Sloveniji med najnižjimi v EU, zato dodatno zniževanje te davčne stopnje ne bi smelo imeti bistvenega učinka na privabljanje tujih podjetij v Slovenijo ali da bi slovenska podjetja potencialne dobičke svojih podružnic prek transfernih cen še v večji meri prikazovala v Sloveniji.

Meni se zdi še najbolj smiseln dvig trošarin, predvsem na pogonska goriva, alkoholne pijače in tobačne izdelke. Pri vseh ima Slovenija glede na cene v tujini še kar nekaj manevrskega prostora in ne bi prišlo do bistvenega preusmerjanja nakupov v tujino ali zmanjševanja nakupov tujcev v Sloveniji. Dvig DDV je smiseln le kot skrajni ukrep, če bi se proračunska situacija zares močno zaostrila ali če bi vlada s temi dodatnimi prilivi denimo financirala povečanje javnih investicij (v infrastrukturo ipd.). Zaenkrat se niti dvig DDV niti dvig DDPO ne zdita potrebna, saj se s trošarinami da doseči enake rezultate, vendar z bistveno manj stranskimi učinki.

Vir: Damjan blog