Črni križ naših tašč

Črni križ pri Hrastovcu nad jezerom Komarnik Foto: Aleš Čerin
Črni križ pri Hrastovcu nad jezerom Komarnik Foto: Aleš Čerin

Če s Pomurske avtoceste zavijete dol pri odcepu za Lenart, zavijete desno proti gradu Hrastovec ter po kakih 50 m levo na makadamsko cesto po kateri peljete le dobrih 100 m, na desni, na rahli vzpetinici zagledate Črni križ*.

Spomenik taščam

Znamenje je dal leta 1605 postaviti hrastovški grof Ivan Friderik Herberstein, stoji pa na kraju, kjer je njegova mati dala zaradi čarovništva obglaviti njegovo ženo Agato.

Grad Hrastovec, spredaj jezero Komarnik Foto: Aleš Čerin
Grad Hrastovec, spredaj jezero Komarnik Foto: Aleš Čerin

V 16. stoletju se je namreč mladi hrastovški grof Friderik zaljubil v lepo Agato z bližnjega gradiča Štarleka. Friderikova mati je – kot se rado zgodi – nasprotovala njuni ljubezni, a Friderik je bil pravi moški in jo je vseeno na skrivaj poročil. Ko je šel od doma na vojno, je mati mlado Agato mučila tako, da je predčasno rodila mrtvega otroka in jo zato obdolžila čarovništva. Ko se je Friderik vrnil, žene ni našel, je pa postavil križ iz črnega marmorja. V spomin na mrtvo ženo in – bi rekel – kot opomin taščam.

Niso vse tašče Friderikove mame

Velikokrat se šalimo iz naših tašč. Zdi se, da se možu prav ne spodobi povedati kaj lepega o svoji tašči. Zadnjič sem na enem od predavanj omenil, da sam lahko povem le dobro o svoji tašči … in bil deležen začudenja in skoraj posmeha. A moja tašče je mama od žene. Hujše so one druge.

Tašče namreč ločimo v dve veliki skupini: tašče-mame od moža in tašče-mame od žene. Moja je mama od žene. A ni hecno, da moram danes to tudi napisati? Take tašče-mame od žene so manj znane, manj “taščaste”, kot one druge. One druge pa – velikokrat – delujejo tako kot Friderikova. Skrajno razdiralno.

Priprave in vklop mehanizma

Priprave na odganjanje žensk, s katerimi bi sin stopil v resno zvezo, se začnejo že v rani sinovi mladosti. Sina lahko matere z nevidnimi drobnimi nitkami, katerih se mladec in tudi mama sploh ne zavedata, počasi pripenjajo nase. Še posebej nevarne so one brez moža. Takih je danes žal veliko. Tudi zaradi “šlevastosti” moških, seveda. Ali ste vedeli, da gre danes vsak tretji sklenjen zakon narazen? Če ženska nima moža, lahko nezavedno prisili sina, da prevzame vlogo moža in ga s tem pravzaprav čustveno zlorablja.

Ženskam v naši državi po razvezi v veliki večini ostanejo otroci in če so to sinovi, so v veliki nevarnosti, da se jim zgodi kaj takega kot Frideriku. No, ne morda kaj tako krutega, kot je obglavljanje zaradi čarovništva, za zakon, še posebej pa uspešen zakon, pa prav tako razdiralnega.

Ko se sin želi tesneje povezati z žensko, se vključi že v naprej pripravljen (verjamem, da nezaveden) mehanizem razdora, velikokrat preko vzbujanja slabe vesti, preko igranja žrtve, pri nas kristjanih še preko četrte božje zapovedi. Če sin ni tako močan kot Friderik, ki je kljub nasprotovanju Agato vzel, se lahko zgodi, da za “vekomaj-amen” ostane lepo pri mami. Ta ga lepo oskrbuje s storitvami – kot pravimo – “hotela mama”. Če pa je sin vseeno tak dec kot Friderik, da jo vzame in če se ne odseli daleč, daleč stran (kar je danes težko), se jima tašča začne vpletati v zakon in dela razdore med njima, ki vodijo do končne rešitve – ločitve. In začetka novega potenciala za “taščo tipa Friderikova mama”.

Nekaj primerov poznam, ko je mati uspešno odgnala vse ženske, potem dolgo živela in ko je umrla, je bil sin star 60 ali več, kar je bilo davno prepozno za kakšno rodovitno zvezo. Poleg tega pa sin po tolikih letih življenja z mamo, ki ga “pedena”, postane pač invalid. Ne gre drugače.

Zapustiti taščo od svoje žene

Koncept tašč (in tastov, ki imajo drugačne “fore”, a o teh bom pisal kdaj drugič, tudi sam sem tast) in njihovih grozodejstev so poznali že v Stari zavezi, kjer je že na prvih straneh Svetega pisma (v Genezi) zapisano: “Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.” 1 Mz 2,24 Enak stavek ponovi še sveti Pavel v pismu Efežanom (Ef 5,31). Se mi zdi, da tole dvojno pojavljanje enakega stavka na dveh tako različnih mestih v Svetem pismu močno potencira njegov pomen, ki se ga premalo zavedamo in ga strašno podcenjujemo. Tudi v pripravi dveh mladih ljudi na zakon se tole močno podcenjuje, še posebej zaradi moči in zlorabe četrte božje zapovedi, ki jo radi tako napak razumemo – kot podrejanje staršem in ne kot spoštovanje.

Tašča od žene na odličnem tretjem mestu

Čas je, dragi možje in fantje, da se nevarnosti tašč od naših žena, naših mam torej, zavedamo (še pred zavezo, pravi dec pač da zavezo) in takoj tudi delujemo kot pravi “deci”. Tako, da damo ženo na prvo mesto in pri odločitvah to tudi upoštevamo. Pika. Otroke damo na drugo, starše in s tem tudi mamo pa na – še vedno odlično – tretje mesto. Z vsem spoštovanjem. Vse zato, da bo manj “črnih križev” po naši Sloveniji.

*Vir: Wikipedija

Foto: Aleš Čerin