Črn dan za “črne”

46

angela merkelČe je še na začetku predvolilnega boja za volilno supernedeljo v treh zveznih deželah v Nemčiji kazalo, da bi se lahko krščanski demokrati Angele Merkel na stolček šefov deželnih vlad usedli v vseh treh, je že precej časa pred volilnim dnem to postala erozija takih možnosti.

Izgubljene trdnjave

Toda večer 13. marca se je iztekel še slabše od zadnjih napovedi. Nazadnje je »črnim« očitno zagodla  volilna udeležba, ki že dolgo ni zabeležila takšnega skoka kot prav zdaj, sredi spraševanj o rešitvah za migrantsko krizo. Ta skok je po eni strani koristil populistom iz Alternative za Nemčijo, po drugi strani pa dosedanjima ministrskima predsednikoma v Baden­-Württembergu, zelenemu WinfrieduKretschmannu, in v Porenju-Falškem, socialdemokratki Malu Dreyer.

Krščanski demokrati so tako nedvomno veliki poraženci včerajšnjega dne. Čisto po načrtih se jim ni izšlo prav nikjer. V Saški-Anhalt bodo sicer obdržali ministrskega predsednika, a izostala je glavna nagrada v Porenju-Falškem. Simpatična nekdanja vinska kraljica Julia Klöckner je bila v igri za relativno zmago vse do konca, toda na volilni dan je prepričljivo izgubila. Porenje, kjer je ena od matic »črnih« in kjer so bili relativno najmočnejši na skoraj vseh zveznih volitvah doslej, tako tudi po petindvajsetih letih ostaja v socialdemokratskih rokah. O Baden-Württembergu ne kaže izgubljati besed. Demokristjani so izgubili skoraj tretjino glasov in se sploh prvič po letu 1952 poslavljajo od statusa najmočnejše stranke. Da jih je porazil prepričani katoličan, pripadnik pragmatičnega krila zelenih in občudovalec Angele Merkel, je morda tolažba za kanclerko, nikakor ne za deželno podružnico njene stranke.

Zmagovalka in poraženci

Nesporna zmagovalka supernedelje je Alternativa za Nemčijo. Povsod se je povzpela nad desetino glasov, v dveh deželah prehitela socialne demokrate in v Saški-Anhalt pristala na drugem mestu s skoraj četrtino volilne podpore. Bati se je, seveda, da bo uspeh še bolj okrepil nacionalistično in populistično smer v stranki. O tem, ali bo AfD postala na nemški politični sceni stalnica, je sicer še prezgodaj govoriti.

O piratih, ki so sicer izšli iz bistveno drugačnih izhodišč in bili nekaj časa velik hit, denimo ni več niti sledu. Med vzhodnonemškimi muhami enodnevnicami pa so bile tudi že sicer precej bolj desno od Alternative pomaknjene lunatične skupine. Prav v Saški-Anhalt je leta 1998 skoraj osmino glasov vknjižila Nemška ljudska unija. V deželnem zboru se je nato tako dobro obnesla, da je razpadla in na naslednjih volitvah sploh ni več kandidirala. Ne bi se čudil, če bi nenadni uspeh AfD naplavil na površje celo vrsto težko obvladljivih in vsakdanje politične obrti povsem nevajenih poslancev. Medtem ko je v Sloveniji na račun »novih obrazov« opravičljivo marsikaj, v Nemčiji niti na vzhodu običajno ni tako.

Kar nekaj razlogov za veselje imajo ob populistih osmoljenci zadnjih parlamentarnih volitev liberalci. V Baden-Württembergu, svoji jedrni deželi, so krepko popravili svoj rezultat, v Porenju-Falškem so po petih letih pristali znova v deželnem zboru. Če jim 0,2 odstotne točke do enakega uspeha ne bi zmanjkalo na vzhodu, bi bil večer zanje popoln.

Gledano čisto številčno so verjetno največ izgubili socialdemokrati. A njihov poraz za razliko od poraza stranke Merklove blaži majhen plus in prepričljiva zmage Dreyerjeve ob Renu in Mozeli. V Saški-Anhalt se je delež »rdečih« več kot prepolovil, v Baden-Württembergu pa skoraj prepolovil. Tudi postkomunistična Levica  je na račun Alternative za Nemčijo precej ovenela v eni svojih poglavitnih postojank, medtem ko v obeh zahodnih deželah ni bila niti blizu vstopa v parlament. Po vzhodnoevropsko muhasti vzhodnonemški volivci so pač trenutno boljše populiste našli v AfD. Zato ne preseneča preveč, da so današnjim zmagovalcem nekdanji volivci Levice za novimi volivci in nekdanjimi krščanskimi demokrati prinesli največ glasov.

Nekaj kisle tolažbe

Za CDU in Angelo Merkel ostaja nekaj tolažilnih momentov. Samo »črni« so v vseh treh deželah ostali razmeroma velika stranka, čeprav seveda Baden-Württemberg in Porenje-Falško poleg Bavarske zgodovinsko dihata najbolj »črno«, zato tako izguba relativne večine v Stuttgartu kot poraz Klöcknerjeve hudo bolita. Prav lahko se pa zgodi, da bo CDU, ki je bila doslej v obeh zahodnih deželah v opoziciji, po volitvah zastopana v vseh treh deželnih vladah. Četudi se zlasti Malu Dreyer tega na moč otepa.

Manj razveseljivo za Merklovo je, da so njeni strankarski kolegi najmanj izgubili na vzhodu, kjer so se najbolj otepali njene »predvolilne pomoči« in dajali največ prostora bavarskemu deželnemu šefu in njenemu kritiku Horstu Seehoferju.

46 KOMENTARJI

  1. Angela Merkel je politično truplo samo vprašanje časa je kdaj jo bo velekapital zamenjal na vrhu stranke, za razliko od našega JJ recimo. Njegova velika prednost je, da je self made man, da je sam preobrazil SDS iz obrobne strančice tik pred izpadom iz parlamenta v največjo in najbolje organizirano stranko v Sloveniji. Nihče ga ni nastavil zato ga tudi nihče ne more odstaviti.

    • Angela Merkel ni nikakršno politično truplo. To je neokusna žalitev in le mokra politična želja skrajnih desničarjev in ksenofobov po Nemčiji, predvsem pa po ex-komunističnem delu Evrope.

      Vodstva CDU nikoli ni postavljal ali odstavljal velekapital. Ne vem, ali je to zmota iz neznanja ali kaj drugega. CDU je vedno bila velika ljudska stranka različnih struj z ogromno deležniki in demokratično izbiro voditeljev s strani članstva.

      • IF: “Angela Merkel ni nikakršno politično truplo. To je neokusna žalitev in le mokra politična želja skrajnih desničarjev in ksenofobov po Nemčiji, predvsem pa po ex-komunističnem delu Evrope.”
        =====================

        Vsekakor gre za razpadojoče politično truplo.
        “Vse kar ni levo je skrajno desno, ksenofobno in fašistično”, tako izgleda preprosti svet levičarjev.

      • Res ne vem, zakaj je tako težko priznati, da je CDU pod Merklovo šel daleč, daleč na levo. Primerjajte npr. njihovo politiko še pod Kohlom ali morda program, ki ga je imela leta 2002, ko je za kanclerskega kandidata predstavila sicer CSU-jevega predsednika Stoiberja in to, kar ima sedaj. V pragmatičnem iskanju volilnega uspeha je Merklova skratka povsem opustila desni pol volilcev. In ne, to niso samo neonacisti in podobni.

        Številni komentatorji so zato že dolgo opozarjali, da se s tem odpira prostor za novo stranko na desnici. AfD je odgovor na to. In ni treba ponavljati pavšalnih trditev mainstream medijev, da se gre za skrajno desno stranko in podobne neumnosti. Gre se preprosto za nacional-konservativno stranko s populističnimi tendencami, ki še mora premagati nekaj otroških bolezni. Berite npr. njihov program pred temi volitvami.

        Če je pa nasprotovanje politiki Merklove že samo po sebi znak skrajne desnice, potem nismo več v demokraciji, temveč v neki naprednjaški diktaturi “razsvetljenih”, ki naj odločajo za nas ubogo, neizobraženo rajo, ki je itak ksenofobna itd.

    • Ta članek Aleša Mavra je zelo dober.

      Porenje- Falška je res ena matic CDU. Od tod izvira legendarni ustanovni voditelj CDU Konrad Adenauer, pred vzponom Hitlerja priljubljeni župan Koelna. Helmuth Kohl tudi. Še močnejša je bila tradicionalno CDU v veliki prosperitetni jugozahodni pokrajini Baden Wuertenberg. Samo tu je zamočila ne zdaj, ampak že pred dobrim desetletjem, ko je silila naprej s projektom ST 21, ki naj bi uničil enega najlepših parkov Stuttgarta. In zato takrat izgubila prvič po vojni oblast na deželnem nivoju.

      Kandidata CDU v teh dveh deželah sta se sicer blago distancirala od Merklove glede begunske politike. Ob tem, da so njeno politiko podprli zmagoviti socialdemokrati v Porenju in Zeleni v BW. Komentarji grejo v Nemčiji bolj v smeri, da je škodilo CDU rahlo distanciranje od pozicij Merklove. ( Julia Kloeckner je recimo trdila, da ni potreben plan B, torej negacija dosedanje politike, ampak plan A2 glede sprejemanja migrantov)

      AfD je na srečo realno, vsaj v zahodnih deželah še vedno 3 krat šibkejša od CDU. ( Toliko, za občudovalce teh protievropskih populistov in ksenofobov v SLO). Ali pa bojo ostali muha enodnevnica, sem pa žal bolj v dvomih kot Aleš Maver. Če pogledamo na rastočo moč Nacionalne fronte v Franciji in Svobodnjakov v Avstriji. AfD je precej v istem rangu nagovora ljudi, njihovih občutkov in strahov.

      Sicer zaenkrat seveda nihče z njimi ni pripravljen koalirati ( se jih pa po francoski izkušnji lahko ustrašijo in postanejo, če pomislimo na Hollanda, medli, skoraj impotentni). Če bi dobili oblast, imajo ti zmožnost razgnati in sesuti Evropo na pradelce in vspostaviti ponovne brezglave konflikte plemenskega tipa.

  2. V Sloveniji pa vse politike postavlja in odstavlja Udba (komunistični Velekapital in Monopol). Bolj se obnesejo v nategovanju volivcev, dalj časa jih pusti pri vrhu, ker ji koristijo.

    Če imajo v Nemčiji volivci res veliko moči, zaradi kritike in pluralnost medijev na katere vplivajo tudi (a ne samo) med seboj konkurenčni kapitalisti, pa za ZDA in Slovenijo tega ne moremo trditi.

    V ZDA pa največji lastniki kapitala lahko kupijo predsednika, stranko in medije. Kljub temu je nasprotna stran še vedno tako močna, da nobeden ne sme delati velikih napak.

    V Sloveniji, ki je še bolj nedemokratična (nepluralna, ljudje si že v familija in med prijatelji ne dovolijo MALENKOST DRUGAČE RAZMIŠLJATI) in se LJUDJE histerično bojijo kritike in KONKURENCE, pa se meša ZAPLANKANOST, BIROKRATSKA PASIVNOST IN ZADRTOST in ZLOČESTA mafijskost.

    Vidi se, da je ta položaj bede v Sloveniji še najmanj slab za mafijo, birokrate in prvih nekaj politikov. Za ostale prebivalce Slovenije je drsenje Slovenije v prepad katastrofalno, čeprav se morda tega večina zaradi zlaganega optimizma ne zaveda. In še vedno naprej verjame v soap opere in avstrijsko idealnost filma Edelweiss.

    • pavel: “Če imajo v Nemčiji volivci res veliko moči, zaradi kritike in pluralnost medijev na katere vplivajo tudi (a ne samo) med seboj konkurenčni kapitalisti, pa za ZDA in Slovenijo tega ne moremo trditi.”
      ==========================

      Lažnivi mediji? Nemci izgubili vero v četrto vejo oblasti, je naslov članka, ki so ga pred dnevi objavili v nemškem tedniku Spiegel. Zaradi pristranskega poročanja o beguncih in migrantih po anketi Allenbach Instituta več kot polovica Nemcev nima zaupanja v medije oziroma je to zaupanje zelo majhno. (Vir: Reporter)

    • Filma Edelweiss? Misliš: The sound of music ali po naše Moje pesmi, moje sanje.

      To je čista ameriška produkcija. V Avstriji niti nikoli ni bil tako popularna kot v ZDA. Vprašanje zakaj, zna biti, ker se niso bili voljni soočiti z rjavo preteklostjo. Predloga o družini von Trapp je pa resnična. Ki je šla v begunstvo pred naciji in precej ubožno živela z glasbenimi nastopi.

      Spet se najina okusa očitno zelo razlikujeta. To je eden lepših družinskih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih ( tudi najbolj uspešnih). Tudi glasba je zelo posrečena, vključno z ( za koga osladnim) Edelweissom.

      • … nekoliko si skrenil s poti … poudarek v komentarju Pavla je bil “ali si Slovenci domišljamo da živimo podobno kot prikazuje družino film “Moje pesmi …”, oz. ali živimo v iluziji, smo v dojemanju padli tako da ne vidimo več kaj je res ???
        V tem je bila glavna poanta !!

  3. Gospoda IFa je pač treba razumeti. Z zaporo balkanske poti mu je bila zadana srčna rana. Res hud udarec za levake in podobno misleče. Pa tako temeljit socialistično-islamistični kaos se je obetal! Zdaj so pa razmere dale prav prebivalcem Kidičevega, Šenčurja, Logatca, Vrhnike in ostalim fašistom in ksenofobom. Zdaj se lahko celo zgodi, da bo še kdo mahal s slovensko zastavo, kot tista gospa, ki so jo nagnali v Kranju.

    • 🙂 Bojim se, da ne. Zdaj so razmere popolnoma premagale ksenofobe itd. Zdaj so razmere pokazale, da so bili izpadi popolnoma nepotrebni. Politični idioti.

    • Seveda sem povsem strt; zdaj ne bom mogel prepevati po trgih v verziji sevdalinke tiste stare, lepe: “Avanti popolo, bandierra rossa”! Pa tako sem se veselil, še tebe sem mislil za duet povabit zraven. Lahko bi se v dobrodošlico migrantom obenem še malo zavrtela kot derviši. Sarkazem, sarkazem 🙁

  4. Črn dan ali volilci imajo oblast.

    Merklova s svojo migrantsko politiko izgublja zaupanje volilcev, to je menda jasno. Ali so jo res zapustili le ksenofobi in fašisti?

    Če to drži, so jo ti pred tem tudi podpirali. Po tej logiki je bila torej njena stranka tudi stranka ksenofobov in fašistov. Ali res?

    • AfD niso nujno predvsem bivši volilci CDU. Tudi če bi bili, je volilcev CDU še vedno 3 krat več. Če bi Merklova zagovarjala migrantsko politiko AfD, bi tudi izgubljala podporo. Vprašanje, če več ali manj kot danes. Enostavno so Zahodni nemci manj ksenofobni kot Vzhodnoevropejci. In kot Slovenci.

      Tisti, ki izražate simpatije do AfD pa med drugim lahko tudi vzkliknete takoj z njihovim morebitnim prihodom na oblast: ” Pa-pa, evro!”

  5. Mislim, da ne gre za simpatije AfD, ki so jo sicer levi mediji označujejo kot skrajno. Kot se sliši, v resnici sploh ni skrajna, je pa bolj desna od Merklove.

    Poleg tega večina tistih, ki nasprotujejo ilegalnim imigracijam, tudi ni mogoče označevati kot ksenofobe in fašiste. Dobri ljudje, ki bi res želeli pomagati, nikogar ne etikirajo. Etikirajo tisti, ki imajo ob tem svoje sebične interese.

    • Ne vem, zakaj je problem v besedi ksenofob. V prevodu je to nekdo, ki ga je ( pretirano) strah tujcev. Ki jim je nenaklonjen, lahko goji tudi predsodke. Moje mnenje, da je izraz najbolj ustrezen. Čeprav navadno ni razumljen kot kompliment, seveda.

      Izraz fašist je pa druga kategorija. Z njim se prelahko opleta in to z leve strani.

  6. Meni je analiza, ki jo je napisal Demaistre zelo blizu, še bliže kot FAZ, ki nam jo je ponudil v linku.
    Dodal bi še, da za moje pojme skrajno desnih strank ni. So pa skrajno leve. Hitlerjeva se je imenovala NSDAP, v prevodu nacionalsocialistična nemška delavska partija. Že ime pove, da gre za komunistični podobno stranko, Mussolinijeva fašistična je bila v začetku tudi socialistična. O komunističnih strankah ni treba izgubljati besed. AfD naj bi bila skrajno desna, ker je evroskeptična (kdo pa ni ob evropski zmedi in birokraciji), domoljubna (dokler ni napadalno, je domoljubje hvalevredno) in proti islamizaciji in nezmernemu priseljevanju (v srednji Evropi je to normalno, saj imajo že 10-15 odtotkov priseljencev kot Slovenija. Tudi islamizacija s šerijo in zapostavljanjem žensk ne prinaša nič dobrega.) Skrajna desnica je torej samo propagandno levo natolcevanje. Totalitarne skrajneže vseh vrst naj si ogledajo na levici.

    • Merklova je bila in je še vedno klasična desna konzervativka. Ne vem zakaj jo nenadoma vsi želite narest kar za komunistko. Samo da bi opravičili sebe?!

      Glede na izjemnost migrantske krize je njen padec razmeroma majhen. Vse kaže da utegne celo preživeti, kar je naravnost čudež glede na pogrom, ki ji ga vsi pripravljate.

      Protesti v Šenčurju recimo, so bili protesti proti segrevanju ozračja. Tolikšna je politična modrost teh protestov.
      Merklova je izgubila glasove mlačnih duš na svoji strani, ki so se pustili radikalizirat.
      Še enkrat, mislim, da je izgubila zelo malo, mnogo manj kot ste pričakovali.

      • Merklova da je “desno konservativna”. Ta je pa dobra, res. 🙂

        Tega še v CDU nihče resno ne misli. Desno krilo CDU je tako ali tako popolnoma opustošeno po letih Merklove na oblasti. Zadnji pomembnejši desni politik je npr. bil Stefan Mappus, ki je izgubil prejšnje volitve v Württembergu. A pozor, še vedno je dobil cirka 40% glasov, daleč več kot včeraj. Pa Ronald Koch, ki so se ga prav tako odkrižali..

        Ne glede, kako mediji skušajo zaviti stvar, je včeraj CDU doživela katastrofalen poraz in daleč najslabši rezultat v zgodovini v dveh deželah, kjer je prej zmagovala tudi z absolutno večino. To je dejstvo. Podobno, kot da bi slovenska desnica bila denimo poražena v Ribnici ali Poljanski dolini.

        • Priznam, da nisem tak poznavalec politike v Nemčiji. Vem da je imela ne malo težav s koalicijo z SPD. Zato ker je desničarka. Zavoj v levo o katerem govoriš je zato po mojem, posledica zadnjih volitev.

          Popravite mojo matematiko, vendar kljub vsem tem porazom, če bi bile jutri volitve v Nemčiji bi zmagala. Še z malo manj glasov kot nazadnjih volitvah, toda predsednica bi spet bila.
          Zamga zelenih je irelevantna, v drugih dveh deželah pa je zmagala. Kje je tu tako črn dan za črne, ga ne vidim.

          • Ker ni zmagala oz. ne bo mogla oblikovati vlade v dveh deželah, ki sta tradicionalno konservativni. Tu je mislim da celo dosegla najslabši rezultat v zgodovini (v Baden-Würtembergu sigurno).

            V tretji (Saški-Anhalt) pa je ohranila bornih 30% glasov, kar ni bogvekaj. Novoustanovljena AfD, ki še nima prave strankarske organizacije, ki jeimela ogromno notranjih težav in bila deležna izrednih medijskih napadov, je za njo zaostala le za cirka 5%. To je fenomenalen rezultat.

        • Od trojice najpomembnejših figur CDU ob Merklovi finančni minister W.Schauble velja za najbolj konzervativnega in precej desnega politika. Potem sta tu še notranji minister T. de Maziere in obrambna U. von der Leyen. Ki podobno kot Merkel nista zelo desna.

          Voditelj CDU pred Merklovo, torej Helmuth Kohl, je tudi veljal za dokaj liberalno in ne konzervativno opcijo, ko je postal vodja stranke. Ob sebi je imel celo ljudi, ki so toliko usmerjeni proti levi sredini, da takšnih vrh CDU danes več ne premore. Ta hip imam v spominu predvsem Norberta Bluma, dolgoletnega socialnega ministra in generalnega sekretarja stranke v času Kohla Heinerja Geisslerja, sicer izjemnega intelektualca.

          Prepoznaven desničar je bil pa recimo Franz Joseph Strauss iz sestrske CSU.

          • In primerjajte sedaj politiko Kohla z Merklovo.. boste videli, da je bil sicer tedaj bolj levi Kohl veliko bolj desen kot sedaj Angela. Slednja se je sledeč volilnemu uspehu poslovila od praktično vseh temeljnih vrednot CDU-ju (atomska energija, vojaška dolžnost, ženske kvote, splošna gradnja vrtcev itd.)

            Franz Josef Strauß pa sploh .. to je bil res politik z veliko začetnico.

        • Osebno pa ne bi tako kot demaistre hvalil tistega desničarja ( Steffan Mappus), ki je kot prvi po letu 1945 uspel za CDU izgubiti Baden Wurtenbreg. To pa res je uspeh, ja. 🙁

          Šlo je za projekt Stuttgart 21 ali uničevanje mestnega parka po volji kapitala, z nasprotovanjem kateremu je deželnim Zelenim uspel veliki preboj.

          Jaz ne bi podcenjeval pomena zelene deželne vlade. Kot Zdravko. Sploh zato ne, ker mi je ideal programske koalicije prav kombinacija krščanskih demokratov in ekologistov. Taka koalicija med drugim trenutno vlada deželi Tirolski in tudi njenemu glavnemu mestu Innsbruck. Vivat ad multos annos!

          • Ah, dajte no .. Mappus je še vedno osvojil več kot 10% glasov več kot CDU včeraj. Danes bi ubijali za tak rezultat.

            Vaša hvala zeleni politiki pa je za katoličana res bizarna…ta zelena vlada je npr. pripravila program šolske spolne vzgoje, ki naj bi začel s seksualizacijo in “genderizacijo” že otrok v vrtcih.

          • Se vi, demaistre, ki veliko veste, nemara spomnete, kdo je že napisal neko zelo pro-okoljsko zadevo po nazivu Laudato si; nekako mi je ta hip ušlo iz spomina, pa bi znal biti avtor celo katoličan. 🙂

            ps. Pa vedite, da deželne volitve dobijo ali zgubijo deželni politiki, ne kancler ali ministri.

          • Nimam absolutno nič proti zeleni politiki v smislu zaščite okolja. S papeževo encikliko tudi nimam popolnoma nobenih težav. Osebno menim, da nihče ne more biti pravi konservativec, če ne ščiti tudi čudovitega stvarstva, ki nas obdaja. 🙂

            Žal pa zelene stranke v Evropi (izjema je npr. ÖDP) deloma temeljijo na levičarski ideologiji, ki je s pravim služenjem človeku popolnoma neskladna. Dokler je tako, pač ne morejo uživati mojih simpatij. Samo čudim se, kako lahko vaše..

          • Aleš Maver pravi, da deželni glavar Baden Wurtenberga kristjan. Ga ne poznam. Vem, da je bil dolgoletni vodja avstrijskih Zelenih prof. Alexander van der Bellen precej neideološki človek. Guenter Nenning je tudi zanimiva zgodovinska osebnost Zelenih. Če se grejo Zeleni levičarski aktivizem in pozabijo na varstvo okolja, tudi meni niso zanimivi.

          • IF .. kaj pa to, če se grejo levičarski aktivizem in vmes pozabijo na .. človeka !?
            Ker ga ne razumejo ?

          • Lepo razloženo v knjigi, za katero je bil g. Cestnik po nedolžnem okrivljen, da je sploh na svetu …

    • Sarkazem z drugimi besedami pove: če greš še tako desno, preveč desno ne moreš nikoli iti. Ker desne skrajnosti ni. Žal tako razmišljanje predvsem kaže na odsotnost varovalk v glavi, ki naj bi normalno razmišljujočega demokrata svarile pred tem, da bi sam postal desni skrajnež.

      Verjetno morajo biti res nerodni občutki, ko se soočiš s tem, da kot formalni zavezanec evangelijem in Hipokratovi prisegi razmišljaš podobno kot Marine le Pen, Heinz-Christian Strache, Frauke Petry in Zmago Jelinčič in ti grejo neskončno na živce državniki kot so Merkel in Juncker ali celo sam papež Frančišek. 🙁

  7. Povej mi nekaj lastnosti desnega skrajneža. Je preveč veren? Je tak nacionalist, da napada druge narode v soseščini? Je bogat kapitalist? Ne mara komunizma? Si želi vojne? Noče vabiti Turkov in Arabcev v svojo domovino in na svoj dom? Je rasist? Je evroskeptičen? Kaj mu lahko pripišeš in okarakteriziraš negativno, razen nacionalistične napadalnosti do sosedov ali rasizma, tega pa nihče odkrito ne propagira. Pri tem seveda pozabi Jelinčiča, ki ga vsi poznamo. Jaz mislim, da ti je komunistična propaganda tako oprala možgane, da povsod vidiš desne skrajneže, namesto levih. Tudi zame popolnoma nepričakovano je to propagando zaslediti celo v švedskih in nemških medijih, ki so nekateri lažnivo poročali svojim ljudem. Medtem pa levi skrajneži mirno uzakonjajo gender teorijo in redčijo vrste svojih ljudstev z migranti in se posvečajo razkristjanjevanju.

    • Na wikipediji imaš kar natančno razlago, kaj naj bi bilo skrajno desničarsko:

      https://en.wikipedia.org/wiki/Far-right_politics

      Povzemam kolikor je mogoče nevtralno: zapis omenja nacionalizem, šovinzem, ksenofobijo, rasizem in reakcionarnost. Označevala naj bi jih slepa zagledanost v tradicije ob nasprotovanju vsakršni modernosti, prezir do egalitarizma in privrženost družbeni hierarhiji ( zagovarjanje elitistične družbe), avtoritarizem, populizem, antikomunizem, nativizem.

      Pravi tudi, da zagovarjajo antiimigracijsko in antiintegracijsko politiko do skupin, ki jih vidijo kot nezaželjene ali inferiorne.

      Podobno kot trdim jaz, je zapisano, da se pojma neofašizem in neonacizem neprecizno in preširoko uporabljata in bi bilo prav, da je v rabi le za tiste, ki se dejansko zavzemajo za ponovno vzpostavitev omenjenih režimov.

      p.s. Ne vem odkod ti ideja, da sem jaz naklonjen levim skrajnežem. Pač ne. Razen komunističnih režimov sicer mislim, da ti nimajo posebnega vpliva na razkristjanjevanje.

  8. To niso črni. Dokler bodo v CDU imeli turke in ostale priseljence za mene niso krščanski. Se pa vidi kam spada IF med tipične levičarje. Sramota da podpira extremistične levičarje kot so zeleni!

    • Angela Merkel je glede na rezultate volitev v Baden Wu. izjavila, da si želi v tej deželi koalicijo med zmagovitimi Zelenimi in njeno CDU. Tudi tamkajšnji Zeleni menda kažejo vso pripravljenost na takšno koalicijo ( toliko okoli mojega “sramotnega podpiranja skrajne levice”).

Comments are closed.