Ali je covid-19 božje znamenje?

Primož Bulc: Če kristjani ignoriramo ukrepe, sprejete za ohranjanje zdravja, ne izkazujemo goreče vere.

Nekateri kristjani misijo, da izkazujejo absolutno predanost in zaupanje v Boga, s tem da nočejo nositi maske niti se ne cepijo. Kljub dobrim namenom s tem izkazujemo le svoj egoizem, saj so nam malo mar drugi, ki jih zaradi svoje nespametne gorečnosti lahko okužimo. S takimi dejanji ne oznanjamo vstalega Kristusa, ki je sama Ljubezen, ampak tirana.

Covid-19 nam je vsem skupaj, torej celotni svetovni družbi, odprl mnogo vprašanj, ki smo jih nevede v hitrem tempu življenja postavljali na stran. Posebno novodobna tako imenovana zahodna postmoderna, kibernetska družba je že vprašanje o smrti in hudi bolezni ignorirala in pospravljala pod preprogo. Za nas, kristjane, je zelo pomembno, da smrt jemljemo kot del življenja oz. stopnjo na poti v večno življenje. V nasprotju z družbo, v kateri živimo, se moramo zavedati, da nismo niti ne moremo biti večno na tem svetu. Ko pride čas, moramo resno vzeti besede: seme mora umreti, da obrodi nove sadove.

Bog je pravičen, vendar tudi poln usmiljenja in ljubezni

Se pa za nas, kristjane oz. vse verne pojavljajo druga še pomembnejša vprašanja: Ali res Bog pošilja po virusu znamenje, da je z našo družbo nekaj hudo narobe. To vprašanje je toliko bolj zanimivo, ko nekateri oznanjajo, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, a hkrati pozabljajo na Boga, ki je Usmiljenje in Ljubezen. Joj, kako bi si včasih zaželel, da je Bog pravičen sodnik, ki hudo kaznuje. A se hkrati zavedam, da s to željo postajam enak krvnikom. V Novi zavezi se nam Bog razkriva kot Bog usmiljenja, ljubezni, ki odpusti sedemdesetkrat sedemkrat, ki konec koncev žrtvuje svojega Sina za neumnosti in pregrehe ljudi.

Torej Bog, kot ga razumemo kristjani, ne pošilja na zemljo škodljivih virusov, ampak predvsem sočutje do obolelih, zatiranih in prezgodaj umrlih.

Zanimivo, da je država Izrael ena prvih v svetu precepila svoje državljane, ki so v večini judovske vere, in se ni sklicevala na preroke, da je pač to Božja kazen in bodo pravičniki že nekako obšli to gorje.

V stiski, ki je zajela ve svet, smo kristjani zbegani, a se ne smemo predati malodušju

Ni prav, da kristjani v virus in njegov obstoj vpletamo Božje vmešavanje in se ne zavarujemo na način, kot nam ponuja sodobna znanost oz. kot jo nekateri cinično imenujejo, božanska medicina, ki se mimogrede še najbolje zaveda svoje omejenosti. Star pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal ali: Qui bene distinguit, bene docet! Kdor dobro razlikuje, dobro poučuje. Naj citiram odlomek iz Svetega pisma Mt 4,5–7, ko je Kristus reagiral na skušnjavo, naj se prepusti popolnoma v roke božjih angelov:

»Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedal in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«

Kako pomembno je, da se kristjani na zahodu ob vidnem praznjenju katoliških cerkva in klopi ne predajamo malodušju niti ne prepustimo ob svoji nemoči vsega dela le Svetemu Duhu ter čakamo na vidna Božja znamenja. Okrog nas je veliko znamenj, a naše doumevanje Božje navzočnosti je omejeno in ne vidimo ravne črte, ki se vleče skozi vso zgodovino. Sami vijugamo v kratkem času in prostoru. Ob takšnem svetovnem izbruhu virusa smo zbegani kot preplašene ovce oz. apostoli ob Kristusovi smrti in samo otrplo čakamo na znamenja z neba.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Nekateri kristjani misijo, da izkazujejo absolutno predanost in zaupanje v Boga, s tem da nočejo nositi maske niti se ne cepijo. Da ne bo nesporazumov: ne govorim o etično in moralno sporno pridobljenih cepivih. Zanimivo, da tudi mnogi muslimani zagovarjajo to teorijo, da ne omenim hindujcev in s tem kot posledice zdravstvenega kolapsa in stotisoče mrtvih. Kaj bomo odgovorili njim in njihovim žalujočim svojcem. Morda bomo izrekli pocukrane misli, da je Bog vzel tiste, ki jih ima najraje. Prepričan sem, da kljub dobrim namenom s tem izkazujemo le svoj egoizem, saj so nam malo mar drugi, ki jih zaradi svoje nespametne gorečnosti lahko okužimo. S takimi dejanji ne oznanjamo vstalega Kristusa, ki je sama Ljubezen, ampak tirana.

Vir: Družina