Čokolado je dobila SDS

20
209

Janševi si lahko oddahnejo. Referendum o zakonu o RTV, ki pravzaprav ni odločal o ničemer, zlahka pa bi se sprevrgel v fiasko zanje, so dobili z znatno razliko. Vladna koalicija jo je spričo rekordno nizke volilne udeležbe odnesla prej z odrgnino kot s pravo buško. Je pa ostala vsaj brez čokoladice. Slednjo so to noč odvili v taboru SDS.

Pozitivna ničla

Vendar se razen vsaj na pogled bleščečih 72,6 odstotka glasov niti tam nimajo česa veseliti. Majdi in Gregorju so res polomili igračko, a se skoraj gotovo motijo, če mislijo, da so jima na ta način odvzeli veselje do lomastenja po nacionalni televiziji in do prestavljanja kadrovskih domin. Na neki način bo lomastenje zdaj celo veliko manj pod drobnogledom javnosti, kot bi bilo ob uporabi novega “briljantnega” zakona, ki so ga na oltar postavili isti neodvisni strokovnjaki, za katere je bil Grimsov zakon po njihovem popolnoma neodvisnem mnenju  “pot v katastrofo”.

Izplen demokratov je torej v najboljšem primeru pozitivna ničla. Ničelna še toliko bolj, ker je referendumsko dogajanje na desni sredini popolnoma zasenčil nepričakovani smrtni udarec, ki ga je, že tako neparlamentarni Novi Sloveniji, s svojim sicer neuspelim pučem bržkone zadal Lojze Peterle.

Referendum poražencev

A čeravno nima zmagovalca, ima referendum kar nekaj poražencev. Glavni je nedvomno inštitut referenduma. Ne zato, ker mu je, podobno kot njegov somišljenik Türk, takoj po objavi prvih izidov začel groziti prvak Zaresa. Referendumske zakonodaje se navsezadnje ne da kar tako spremeniti. Huje za omenjeno obliko demokratične udeležbe volivcev pri državnih zadevah je grozovita izguba ugleda, ki jo je z današnjim glasovanjem utrpel med ljudmi. Postrani so ga gledali že, ko se ga je udeleževalo okrog trideset odstotkov volilnih upravičencev. Zdaj, ko se ga je že drugič po pokrajinskem referendumu udeležilo manj kot 15 odstotkov volivcev, bodo vprašanja, ali ga res uporabljamo za prave reči, postala še glasnejša. Navsezadnje današnje odločanje ni uporabno niti kot nekakšna vsedržavna javnomnenjska raziskava, saj je očitno, da na volišče niso prišli niti vsi prepričani privrženci opozicije, kaj šele tisti iz vrst zagovornikov vladne večine.

Hudo blamažo si je nadalje nakopal predsednik republike, ko se je povsem po nepotrebnem že zgodaj navijaško vmešal v kampanjo, zdaj pa se je izkazalo, da njegovo stališče podpirajo le štirje odstotki volilnih upravičencev (Janševo vsaj še vedno skromnih enajst odstotkov). A nič ne de, referendumske neuspehe je brez prask preživel že veliki idol Kučan.

Konec je še Jankovićevega uroka. Prvič po njegovem prihodu na županski položaj ga Ljubljana ni poslušala. Obe ljubljanski volilni enoti sta zakon gladko zavrnili, po dosedanjih podatkih pa je za en glas padel celo v volilnem okraju Ljubljana-Center.

Ko bodo demokrati pojedli (precej drago) čokolado, se bomo 12. decembra 2010 vsekakor prej spominjali po prvih stopničkah Tine Maze v letošnji sezoni kot po domnevnem prazniku demokracije.

Foto: MMC RTV SLO

20 KOMENTARJI

  1. če leva vlada ne bi spreminjala zakona in s tem precej časa in denarja že za njegovo pripravo, pri čemer so bili ali pa bi morali biti že v naprej prepričani, da bo šla zadeva na referendum, bi vsa ta kolobocija s stroški vred odpadla. Torej očitati opoziciji, da je predlagala referendum, ki ga je tudi dobila, je res nesramno – ali kot bi rekel Grims: “moj zakon je dvakrat zmagal”

  2. KOLIKO JE FINANČNO STALA PRIPRAVA , sedaj propadlega, ZAKONA O “RTV”, še ne bomo

    dolgo vedeli ! Delo dvajsetih strokovnjakov je stal več , kot sam referendum !

  3. “Vendar se razen vsaj na pogled bleščečih 72,6 odstotka glasov niti tam nimajo česa veseliti. Majdi in Gregorju so res polomili igračko, a se skoraj gotovo motijo, če mislijo, da so jima na ta način odvzeli veselje do lomastenja po nacionalni televiziji in prestavljanja kadrovskih domin. Na neki način bo lomastenje zdaj celo veliko manj pod drobnogledom javnosti, kot bi bilo ob uporabi novega “briljantnega” zakona, ki so ga na oltar postavili isti neodvisni strokovnjaki, za katere je bil Grimsov zakon po njihovem popolnoma neodvisnem mnenju “pot v katastrofo”.”

    Kar se Grimsovega zakona tiče (čeprav je ta posledica verjetno bolj posredna) je najboljši indikator izjemno nizkva kvaliteta programa RTV. Glede de ostalega se pa strinjam, bojim se, da so Gregorju na nek način napravili celo uslugo saj bo po trenutno veljavnem Grimsovem režimu prav lahko obvladoval RTV (pa še očitati mu bo težko kaj saj je predlagano alternativo referendum zavrnil), po menjavi oblasti, ki nas po javnomnenjskih anketah sodeč čaka, pa bo kakršnakoli menjava ljudi seveda takoj označena za “politično kadrovanje”.

    “Izplen demokratov je torej v najboljšem primeru pozitivna ničla. Ničelna še toliko bolj, ker je referendumsko dogajanje na desni sredini popolnoma zasenčil nepričakovani smrtni udarec, ki ga je že tako neparlamentarni Novi Sloveniji s svojim sicer neuspelim pučem bržkone zadal Lojze Peterle.”

    Jp. Veliki egoti so večen problem klerodesnice.

    “Glavni je nedvomno inštitut referenduma. Ne zato, ker mu je, podobno kot njegov somišljenik Türk, takoj po objavi prvih izidov začel groziti prvak Zaresa. Referendumske zakonodaje se navsezadnje ne da kar tako spremeniti. Huje za omenjeno obliko demokratične udeležbe volivcev pri državnih zadevah je grozovita izguba ugleda, ki jo je z današnjim glasovanjem utrpel med ljudmi. ”

    Tudi tukaj se z avtorjem strinjam. Poleg tistega idiotskega referenduma o pokrajinah, je to vsekakor nov “low point” pri uveljavljanju neposredne demokracije. Seveda so pa preigravanja s številkami, koliko ljudi je dejansko odločilo irelevantna, saj so pravila na vseh referenduimih enaka. Tukaj bi sicer bila ustrezna rešitev, če bi se poslancem vzela možnost predlaganja referendumov in bi bilo treba v vsakem primeru zbirati podpise. Mislim, da bi se na ta način izognili obema referendumoma o RTV, pa tudi kakemu drugemu, denar pa bi lahko porabili za kaj drugega.

  4. 1. “.. Referendum o zakonu o RTV, ki pravzaprav ni odločal o ničemer, ..”

    Ta cinizem mi ni jasen. Je pa poniževan, za tiste, ki so zakon pisali in tiste, ki so zakonu nasprotovali. Oboji so vložili ogromno truda, za nekaj kar ne odloča o ničemer????
    Začetek kolumne brez argumentov ni ravno spodbuden, prej kot ne sporoča samo občutke, ki jih ima nekdo ob prvi jutrnaji vodi.

    Glede lomastenja Majde in Gregorja z ohranitvijo starega zakona velja, da bo njuno lomastenje časovno omejeno na manj kot dve leti, kar pa je velika olajševalna okoliščina.

    Inštitut referenduma ni bil poražen, ker ne more biti ne poražen ne zmagovalec. Inštitut referenduma je samo zadnja inštanca v proceduri sprejemanja zakonodaje, če vse druge porej propadejo. Iz vidika slabo vodenega postopka nastajanja nove zakonodaje, je rezultat refeneduma več kot uspešen. situacjo vrača v izhodišče. Poleg tega pa je njegov signal stanja volilne baze več kot dobrodošel.

    Glede petrletovega smrtnega udarca NSi pa sem prepričan, da si ga je zadal tudi sam. Kako podeliti nekomu mandat države, če ni sposoben s stranko, ki jo je soustvarjal, najti poti iz krize? Kdor ni “zvest” v malem,…

  5. AM, lahko razložiš, kaj pomeni pozitivna ničla in kaj z njo lahko počneš? Rad bi tudi iz matematičnega vidika vedel, kaj dejansko pomeni izplen demokratov. Tisto s procenti udeležbe in glasov za in proti mi je že zdavnaj jasno.

  6. Nihče ni nikomur prepovedal iti na referendum in podpreti ali zavrniti Šircin zakon. Ampak zdaj je menda volilna neudeležba strašen problem. Čudno, da ni bila takrat, ko je kakih 25 % volilnih upravičencev MORDA zakockalo lep kos Piranskega zaliva. Ampak, tedaj je šlo po mnenju oranžnega (včeraj pa zariplo rdečega) ministra Gregorja za “zmago razuma”. Če nas bo kateri referendum tepel, nas bo kvečjemu tisti okoli AS. Ampak upajmo na najboljše.

  7. Nenehno omalovaževanje politike, kritikastrstvo, omalovaževanje domovine Slovenije Šentflorjanske, Slovencev s Slovenceljni in podobno, kar v izobilju počne neki homunkulus Jež v Delu, njemu pa sledijo najrazličnejše prele, ki najverjetneje pripadajo ligi 571, počasi delajo ljudi apatične.
    Razen teh profesionalnih uničevalcev politične kulture, daje svoj neznansko veliki prispevek tudi vlada s posebnimi eksponati, kot so premier, in ministri Golobič, Širca, pa Radička, Križanič in še kdo. Takšna ekipa zanesljivo podi volilce z volišč.
    Sedaj so problematični refeendumi in vprašljiva njihova teže ob skromni udeležbi volilcev. Kmalu pa bodo problematične tudi volitve.
    Ljudje zgubivajo zaupanje v oblast, v državo.
    Če ukinemo referendume, se bomo kmalu spraševali, ali so na vrsti tudi volitve.
    Vsem, ki razmišljao o cenzusu pri udeležbi volilcev na referndumu svetujem, naj raje razmišljajo, kako končati cirkuško predstavo, ki jo izvaja levi trojček na tarapezu. ( žal na trapezu)

  8. Nihče ne bo ukinil referendumov, je pa potrebno strankokraciji (velja za obe strani političnega spektra, spomnimo se tistega referenduma ob predsedniških volitvah – le kdo je takrat odločal o vsebini in ne proti takratni vladi?) preprečiti, da z njimi zapravlja davkoplačevalski denar za potrebe političnega prestiža. Poslancem in državnemu svetu je treba odvzeti pravico, da predlagajo referendume, naj se zbirajo podpisi. Število potrebnih podpisov se naj dvigne na 100-150 tisoč, uvede se naj kvorum, kdaj referendum velja.

    “Nenehno omalovaževanje politike, kritikastrstvo, omalovaževanje domovine Slovenije Šentflorjanske, Slovencev s Slovenceljni in podobno, kar v izobilju počne neki homunkulus Jež v Delu, njemu pa sledijo najrazličnejše prele, ki najverjetneje pripadajo ligi 571, počasi delajo ljudi apatične.”

    Politika (ena in druga) za svoje omaloževanje stori več kot dovolj in ne rabi nobenih “571” ali kake druge skupine “naših” novinarjev npr. zruženih okrog raznih Kršinarjev in podobnih “neodvisnih” piscev.

    “Razen teh profesionalnih uničevalcev politične kulture, daje svoj neznansko veliki prispevek tudi vlada s posebnimi eksponati, kot so premier, in ministri Golobič, Širca, pa Radička, Križanič in še kdo. Takšna ekipa zanesljivo podi volilce z volišč.”
    Ne. Rekel bi, da svojih volilcev ne spravi na volišča.

    “Vsem, ki razmišljao o cenzusu pri udeležbi volilcev na referndumu svetujem, naj raje razmišljajo, kako končati cirkuško predstavo, ki jo izvaja levi trojček na tarapezu. ( žal na trapezu)”

    O tem nimamo kaj razmišljati, saj so za to volitve. Lahko pa demonstriraš na napovedanih spontanih (!) demonstracijah (prosto po tovarišu Janezu Ivanu) ter zahtevaš predčasne volitve. Upoštevajoč trenutne ankete pa bomo potem 4 leta razmišljali kako spraviti z oblasti enako nesposobno klerodesnico.

  9. Referendumski rezultat je seveda treba relativizirati in poraz spremeniti v zmago.

    Kmalu bomo izvedeli, da so tisti, ki so bojkotirali referendum, pravzaprav podprli Zakon o RTVS.

    Jebalo se jim je za vladni zakon, zato se jim tudi ni zdelo vredno priti na volišče.

  10. Ker nisem šel na referendum (ker sem pozabil iti), najbrž nimam pravice, da bi se ob porazu novega zakona, torej vlade, veselil in se naslajal ob dolgih ksihtih (oprostite slengizmu) Kresalove, Golobiča in Širčeve. Njihovo izvajanje, da so ljudje ostali doma, ker niso razumeli, za kaj sploh gre, je hudičeva vzvišenost nad nami, neukimi kmetavzarji, in neoprostljiva oholost. Mimogrede, tega ne počno samo levičarji. Hudo sprevračanje dejstev in prav patetično je tudi, če svoj poraz poskušajo pripisati desnici, češ da so v bistvu poraženi oni, ker se je referenduma udeležilo tako malo ljudi. Enako patetičen je bil Janša, ko je nekaj podobnega očital Jankoviču v Ljubljani. Ne vem, zakaj se je referenduma udeležilo tako malo ljudi. Morda zato, ker je bila kampanja tako nabita z energijo, da se je kar iskrilo? In zakaj jih je bilo toliko proti? Si smem dovoliti malo politične analize še sam? Morda zaradi tistih oddaj za priseljence iz bivše Jugoslavije v njihovih materinih jezikih, ki jih je predvideval zakon? Če bi šel sam na referendum, bi glasoval proti točno zaradi tega.

    Kar se pa tiče sprememb pogojev za izvedbo referenduma, sem strogo proti. Naj ostane tako, kot je, razen morda uvedbe referendumskega dne. Če bi uvedli kvorum, ne bi referendum stal nič manj, pa še propadel bi, če ne bi bilo dovolj ljudi, ne res? In razpis referenduma zgolj in samo s 150000 ali koliko podpisov? Neumnost. Zakaj pa potem volimo poslance? Kaj pa prepoved referenduma za stvari, povezane s človekovimi pravicami? En tak referendum je že bil prepovedan v Ljubljani, če se spomnite, kljub zbranim podpisom. Takrat ga je preprečila županja Simšičeva. Ne vem, verjetno po zdajšnjem zakonu? Torej najbrž ne moremo na referendumu kar odločiti, da bomo koga poslali v plinske celice, ali pač? Ampak ker je ta del zakona najbrž preveč ohlapen in ne morejo prepovedati kar česarkoli, kar mislijo, da se navezuje na človekove pravice, bo to treba bolj natančno določiti. Zdaj se pa spomnite, kateri zakon čaka v proceduri in se nikamor ne premika. Tako je, nov družinski zakonik. Vlada dobro ve, da bi, če bi bil sprejet, gotovo padel na referendumu, ki ga očitno po sedanji referendumski zakonodaji ne morejo preprečiti. Verjetno so to možnost že proučili. Rešitev? Nov referendumski zakon, kjer ga bodo lahko preprečili v imenu človekovih pravic. To je moje mnenje. Torej sem prepričan, da se mora referendumska zakonodaja pustiti pri miru. Pa tudi pet milijonov evrov, s katerimi se zdaj tako vehementno opleta, ni nič za eno državo, sploh če pomislimo, da smo brez kakih sankcij izgradnjo avtocest preplačali za celi dve milijardi evrov (izračun Urada za varstvo konkurence; drugega izračuna, ki bi dajal drugačno sliko, še nisem videl).

  11. Na veliko se govori o tem, koliko je referendum stal. Ali je možno pridobiti točen obračun stroškov referenduma, s specifikacijo: najemnina, papir, stroški volilnih komisij, štetje galsovnic itd? Menim, da se bomo šele po takšnem prikazu zgrozili. Verjjetno nekaj tisoč članov komisij ni moglo potrošiti milijonov za honorarje, tudi papir in najemnine za en dan niso veredne milijonov. Resno se vparašam, kam je torej šlo, če je res šlo 4,5mio €?
    Toliko o zapravljanju davkoplačevalskega denarja.
    Sedaj še o strankokraciji. Vaska demokratska družba deli svoje volilno telo na stranke, ki si na legalen način prizadevajo urejati državne zadeve. Pri nas je zadeva točno takšna, morda je le za kanček bolj izprijena, ker se stranke borijo pred vsem za oblast in ne dovolj za urejanje javnih zadev. Namerno omalovaževanje strank in strankarske politike je svojevrstna pokvarjenost, saj je takšna drža protidemokratična. Kar spomnimo se, tudi humunkulus Jež, to dobro ve, kakšna demokracija je bila takrat, ko je bila le ena dovoljena stranka in en dovoljen ljubljeni vodja. Nasprotnike političnih strank naj opozorim na to, da v demokratičnih državah sistem večstrankarstva kar lepo deluje, zakja pa ne deluje pri nas, je potrebno poiskati krivca. Mar ni kar nekaj aktualnih politikov privrženih enostrankarskemu sistemu in se z nostalgijo spominjajo časov, ko je ljubljeni vodja diktiral preko svojih podepnikov državo kar iz Brijonov, ali Karađrođeva.
    Kreature, ki nam danes vladajo, si same pišejo karakteristiko in postavljajo svojo sliko ljudstvu na ogled. Kljub največji dobrohotnosti, ne more liga 571 stanja olepšati. Kotli ljudske kuhinje so realnost, revščina trka na vrata premnogih ljudi, kreature pa si delijo vesm na očem plen, ki še ni razpodejen. Upleniti se splača tudi RTV, saj je na to hišo vezan priliv, ki je stalen, z novim zakonom, pa bi se lahko montirala še večja pipa. Z delno privatizacijo pa bi lahko kapital kar prekipali iz ene vreče v drugo. Mar so ljudje tako neumni, da tega niso uvideli?
    Po državi pa se širijo čudni pogledi na demokratične inštitucije.
    Pred nedavnim smo bili priča govoričenju o stavkah, ki da delajo veliko škodo. Ja, kako pa se naj prisili trdoglavca, kot da mu prizadeneš škodo. To velja za delavca v Angliji, Nemčiji ali Franciji. Tam stavke naši vrli socialdemokrati podpirajo, ker tam stavkajoči rušijo kapitalizem. Pri nas pa je, po njihovem, zadeva drugačna. Pri nas pa nastaja škoda ki slabi levosredinski trojček. Mar ni to komedija?
    In ker se ta trojček ne zan orientirti, ne na domači politični sceni in kot sam kaže, ne obvlada tudi normalne demokracije, ga je potrebno odstraniti vsaj za toliko časa, da bo dozorel.

  12. “Če bi uvedli kvorum, ne bi referendum stal nič manj, pa še propadel bi, če ne bi bilo dovolj ljudi, ne res? ”

    Seveda. Zato pa je treba uvsti kvorum skupaj z dodatnimi pogoji za razpis referenduma.

    “In razpis referenduma zgolj in samo s 150000 ali koliko podpisov? Neumnost. Zakaj pa potem volimo poslance? ”

    Volimo in predobro plačujemo jih zato, da sprejemajo zakone (kaj se je že zgodilo z zakonodajno vejo oblasti?), ne pa da to počnemo mi namesto njih, kadarkoli se spomnijo, da bi z referendumi uspeli delati za politični prestiž svojih ničvrednih strank. Velja za obe strani, da ne bo pomote.

    “Kaj pa prepoved referenduma za stvari, povezane s človekovimi pravicami? En tak referendum je že bil prepovedan v Ljubljani, če se spomnite, kljub zbranim podpisom. Takrat ga je preprečila županja Simšičeva. Ne vem, verjetno po zdajšnjem zakonu? Torej najbrž ne moremo na referendumu kar odločiti, da bomo koga poslali v plinske celice, ali pač? Ampak ker je ta del zakona najbrž preveč ohlapen in ne morejo prepovedati kar česarkoli, kar mislijo, da se navezuje na človekove pravice, bo to treba bolj natančno določiti. Zdaj se pa spomnite, kateri zakon čaka v proceduri in se nikamor ne premika. Tako je, nov družinski zakonik. Vlada dobro ve, da bi, če bi bil sprejet, gotovo padel na referendumu, ki ga očitno po sedanji referendumski zakonodaji ne morejo preprečiti. Verjetno so to možnost že proučili. Rešitev? Nov referendumski zakon, kjer ga bodo lahko preprečili v imenu človekovih pravic. ”

    Kolikor so meni zadeve znano zakon stoji zaradi kilave podpore v koaliciji in ne strahu pred US, ki bo o morebitnem referendumu zelo verjetno odločalo.

    “Torej sem prepričan, da se mora referendumska zakonodaja pustiti pri miru. Pa tudi pet milijonov evrov, s katerimi se zdaj tako vehementno opleta, ni nič za eno državo, sploh če pomislimo, da smo brez kakih sankcij izgradnjo avtocest preplačali za celi dve milijardi evrov (izračun Urada za varstvo konkurence; drugega izračuna, ki bi dajal drugačno sliko, še nisem videl).”

    Odlično. Ker pa je kup takih zadev, se seveda ti milijončki seštevajo, pa smo hitro na milijardi. Pa kaj bi to, glavno da ima strankokracija (katerakoli že) svoj cirkus.

  13. Sicer pa sem prepričan, da bi v primeru obratnega izida nekateri komentatorji (spomnimo se volitev župana MOL in tudi delno referenduma o arbitražnem sporazumu) imeli diametralno nasprotna stališča.

  14. Kako ene in druge oblastne elite dejansko razumejo “voljo ljudstva”, pa je najlepši primer tista zgodba s trgovinami. 🙂

  15. Če daš svinjam biserno ogrlico, ne vedo, kja si naj z njo počno.
    Naš zakon o referendumu je čisto primerljiv s podobnimi zakoni po evropskih državah. Z zakonom ni nič narobe. Narobe pa je s politično kulturo v Sloveniji.
    Kulture se ne da uzakoniti. Je prisotna, ali odsotna. Pri nas je žal odsotna.
    Referendum o AS je bil tipičen primer, ko bi politika morala iskati konsenz. Niti ne dvotretjinsko večino, pač pa takšno solucijo, ki bi med državljani puščala čim manj nezadovoljnežev. Mar se je to zgodilo? Ne, koalicija je povozila nasprotnike in želela požeti vso slavo dvomljivega dogovarjanja. Referendum je sledil. Ostal bo spomin in najverjetneje tudi opomin kolaiciji ob morebitnem neuspehu dokončne rešitve. Da je neugodna rešitev zelo verjetna, nam kažejo dogodki zadnjih dni.
    Tudi RTV ni last koalicije. Je last vseh državljanov in vsi participiramo pri njenih programih. Tudi zakon o RTV bi moral biti sprejet s konsenzom. Pa je bil preglasovan, nasprotniki pa povoženi, državljani pa ozmerjani za nevedneže. Mar je to kultura dialoga? Še huje je, če takšno nekulturo uganja ministrica za kulturo. Joj, joj, kako daleč si padla kultura.
    Mar ni nekulturno trditi, da je stroka podprla zakon, ko hkrati del stoke zakon ne podpira. Najmanj kar je potrebno prizanti, je to, da je sta bili stoka in politika razdeljeni. Razdeljeni sta bili pri predmetu, ki je last nas vseh, vesh državlajnov Slovenije. In kdo je grešni kozel? Mar manjšina, ki se je morala poslužiti skrajnega ukrepa, da je preprčila večini sprjetje zakona, ki ni užival večinske podpore. Mar je rdečelasi princeski bilo tako hudo stopiti k manjšini in z njo najti rešitev, ki bi zadovoljevala večino? Tega ni storila in sedaj krivi manjšino, da zapravlja denar. Mar ne spominja to na slučaj:”primite lopova!”?
    Seveda balagoglasne besede najdejo papagaje, ki sedaj ponavljajo gals utaplajoče, vendar je to ne bo rešilo. Voda ji že teče v grlo.

  16. rx 170…a ti pišeš tukaj zato, da ima UDBA svoje kremplje povsod zraven ali zakaj ? Saj imaš vendar Delo, Dnevnik, RTV in druge forume, kjer se v glavnem pojavljajo tebi slični….Piši no raje tam, tu nam gre na bruhanje tvoje razmišljanje

  17. PRrič, dragi Demokrat, mislil sem, da ste “krščanski ljudje”, kot si sam napisal, v nedeljo pri maši. Drugič, rx170 ti prijazno sporoča, da bo še naprej pisal in komentiral, kar se mu ljubilo bode, ne glede na to, da ima kdorkoli zaradi tega prebavne motnje (takšni imajo seveda svobodo mojega pisanja ne brati). In tretjič, metodološko pravilen pristop k debati bi zahteval, da iznešeš argumente, kaj je v mojem pisanju napačno in zakaj. Ampak, če le teh ni, potem seveda ostanejo floskulice o bruhanju, komunistih in Udbi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite